Nicolasa Cagea se zadnja leta sicer drži sloves ponižanega igralca, ki je zaradi finančnih težav pripravljen nastopati v vsakem skropucalu, vendar se na vsake toliko časa pojavi kakšen film, ki ne izrablja njegovega imena, ampak mu ponudi priložnost, da razkaže svoje zavidanja vredne igralske sposobnosti. Joe je takšne vrste film; karakterna drama o nekdanjem kaznjencu, ki se prebija skozi težko življenje na morbidnem ameriškem jugu in naveže nenavadno prijateljstvo z 15 – letnim Garyjem. Velja opozoriti, da je v filmu zgodbe zgolj za vzorec, saj je bistveno več poudarka na prikazu južnjaškega vsakdanjika, zaznamovanega z zlorabami, alkoholizmom, nasiljem, brezposelnostjo in brezizhodnim tavanjem v eksistencialni temi. Joe ni film dogodkov, ampak občutkov, prikaza odnosov med vse prej kot brezmadežnimi ljudmi in iskanja odrešitve. Če iščete kratkočasno zabavo, potem to ni film za vas; s svojim mračnim vzdušjem, počasnim tempom ter surovim realizmom zna gledalca psihično pošteno utruditi. A če ste potrpežljiv gledalec, ki se bolj kot za zgodbo zanima za karakterje in njihov osebnostni razvoj, boste v filmu Joe odkrili prepričljivo in avtentično zgodbo o življenju ljudi na robu družbe. Poleg tega pa ne smete zamuditi eno najboljših igralskih predstav Nicolasa Cagea v njegovi karieri.

Dekle, nezadovoljno s svojim življenjem in neprestano pod nadzorom staršev, sreča privlačnega neznanca in se z njim spusti v strastno razmerje. Sliši se kot vsebina, katero bi potegnil iz povprečne romantične drame, vendar pa je “zlobna” navada filma Beast, da gledalca nikoli ne uspe speljati po pričakovani poti in namesto tega ves čas daje vtis, da je nekaj popolnoma drugega kot v resnici. In kar se začne kot simpatična poletna avantura mladih zaljubljencev, se nekje na polovici spremeni v mračni psihološki triler, saj je popoln moški v resnici glavni osumljenec v seriji brutalnih umorov po podeželju in težavna osebnost s celo zgodovino nasilnih izpadov nad ženskami. Beast se naslovu primerno osredotoča na prebujanje “zveri” v človeku, neracionalnega besnila, ki za seboj pušča zgolj smrt in razpad temeljev, na katerih sloni naša civilizacija. Glavna junaka sta enako očarljiva kot tudi pobesnela, zahvaljujoč vrhunski igri Jessie Buckley kot dekleta, ki zna v enem trenutku izžarevati deviško nedolžnost, v naslednjem pa se že spremeni v hladnokrvno psico, ki ne čuti nobene empatije do žrtev nasilja. Ljubezenska drama in kriminalni triler redko uspeta ustvariti prepričljivo kombinacijo, vendar pričujočemu filmu to uspe praktično brezhibno in gledalca nemudoma povleče v enako realističen kot nenavaden svet psihološko zlomljenih osebkov. Beast je odlična drama, ki brez cenzure razgalja najbolj temačne dele človekove osebnosti in uspe gledalca držati v napetosti vse do nekoliko predvidljivega, vendar še vedno emocionalnega zaključka. Nedvomno eden najbolj drznih filmov letos.