Surovo realistična drama Bomb City, ki spregovori o skupini punkerjev v konzervativno naravnanem teksaškem mestu Amarillo, si za izhodišče vzame resnični dogodek iz leta 1997, ko je priljubljeni srednješolec Dustin Camp do smrti povozil 19 – letnega punkerja Briana Denekeja in na sodišču ušel obsodbi s pogojnim izpustom ter skromno varščino. Četudi je pričujoči film v osnovi rekonstrukcija usodnega večera, ko je Brian končal pod kolesi Dustinovega avtomobila, je globoko pod površjem brutalno iskren in neusmiljen portret jezne in neprilagojene mladine, ki ne želi odraščati v avtoritativnem okolju, kjer jim vedno znova zabičano, da so ničvredni čudaki. Režiser Jameson Brooks z ogromno odgovornosti in odločnosti ustvari prerez ne samo Amerike, ampak družbe nasploh, kjer so posamezniki vrednoteni na podlagi videza in prepričanj, kar je še najbolj razvidno preko monologov nekdanjega šokrokerja Marilyn Mansona, ki so tako močni, da se gledalec pošteno zamisli nad tem, v kakšnem okolju živi in zakaj sta sovraštvo in nasilje večna spremljevalca zgodovine človeštva. Bomb City je za ogled neprijeten film, saj se ne trudi olepševati dejstev in gledalca polniti z lažnim upanjem, vendar pa je njegovo sporočilo enostavno preglasno, da bi ga lahko preslišali.

Ocena 5

Sweet Virginia, atmosferični kriminalni triler, v katerem Jon Bernthal igra vlogo ostarelega rodeo prvaka, ki si služi kruh kot upravnik nizkocenovnega motela nekje na Aljaski, je prav zanimiv film. Zgodba izdelka sama po sebi ni nič posebnega; nekdanji športni as se mora soočiti z nevarnim kriminalcem, ki po bližnjem mestecu seje smrt in nasilje. Vsebina je nekaj, kar smo videli že neštetokrat – možakar, ki ga je povozil čas, se mora dvigniti na noge in vzeti pravico v svoje roke-  je pa zato toliko pomembnejša izvedba, ki se spretno poigrava s klišeji znotraj žanra kriminalke, hkrati pa svojim likom ponudi dovolj prostora, da svobodno zadihajo in s tem pelje tudi zgodbo skozi labirint nepredvidljivih dogodkov. Sweet Virginia se vse do zadnje tretjine odvija kot karakterna drama, šele nato pa postane nekoliko bolj dinamičen in konvencionalen triler, kjer Bernthal znova dokaže, da je igralec, ki uspe ohraniti ravnotežje med frajerstvom in ranljivostjo; njegov lik ima karizmo, vendar je hkrati čustven in zadržan, zato je kontrast, ko umirjenost zamenja za nasilje, še toliko bolj izrazit. Sweet Virginia je film, ki bi znal biti marsikomu nekoliko dolgočasen in s premalo poudarka na akciji, vendar je ravno to tisto, kar ga dviga nad povprečje; njegov fokus je na sami zgodbi in karakterjih, ki se pač obnašajo tako kot dogajanje od njih zahteva. Malo filmsko presenečenje.

Ocena 4