Hurricane Season (2023)

Rating: 10 out of 10.

Roman Hurricane Season mehiške pisateljice Fernande Melchor so mnogi označili za eno od najboljših del sodobne latinskoameriške literature, ki zaradi svoje nelinearne pripovedi in zahtevnega sloga predstavlja zelo nehvaležno gradivo za filmsko adaptacijo. Tega podviga se očitno ni ustrašila mehiška filmarka Elisa Miller in si ga izbrala za svoj celovečerni debi, vendar pa orjaške ambicije lahko zasenčijo kompetentnost in ustvarijo negledljivo katastrofo. Na srečo do tega ne pride; Hurricane Season je mojstrska adaptacija romana, ki uspe zajeti vse ključne točke literarne predloge, hkrati pa jo približati tudi tistim gledalcem, ki je (še) niso prebrali. Tako film kot roman spremljata skupino posameznikov iz zakotne mehiške vasice La Matosa, katero nekega dne pretrese brutalni umor ženske, ki v lokalni skupnosti zbuja tako spoštovanje kot tudi strah zaradi statusa čarovnice z domnevnimi nadnaravnimi močmi. Skozi različne epizode gledalci spremljamo moralno degradacijo mehiške družbe in njenih najbolj občutljivih problematik kot so nasilje nad ženskami, toksični mačizem, zatiranje drugačnosti in kriminal kot edino sredstvo izhoda iz revščine. Hurricane Season predstavlja brezhiben miks okultne grozljivke, kriminalne drame in psihološke tragedije, ki je do gledalca nepopustljiv zavoljo temačne atmosfere, naturalističnih igralskih predstav in potrpežljivega luščenja grozljivih skrivnosti, ki ležijo v vraževerni in homofobni skupnosti. Kot že rečeno; istoimenski roman je skoraj nemogoče spraviti v gledljivi filmsko obliko, toda Millerjevi uspe ravno to in že zaradi tega lahko nestrpno pričakujemo njene naslednje podvige. Srhljiva mojstrovina, ki razgalja umazano črevo mehiške družbe.

Pressure (2026)

Rating: 7 out of 10.

Ko so se zavezniške sile 6. junija 1944 izkrcale na obali Normandije, se je pričela ena od najpomembnejših vojaških operacij vseh časov Overlord, ki je za vedno obrnila tok druge svetovne vojne in začela pisati začetek konca tedaj neuničljivega nacističnega stroja. Film Pressure skuša predstaviti ozadje omenjene operacije skozi resnično zgodbo o priznanem metereologu Jamesu Staggu, ki so ga dobrih 72 ur pred začetkom invazije poklicali v vilo ameriškega generala Dwighta D. Eisenhowerja, da bi podal svoje mnenje o tem, kako ugodne so vremenske razmere za vojaški naskok. Zgodba se na prvi pogled ne zdi ravno zanimiva, vendar pa jo režiser in scenarist Anthony Maras zapakira v napeto in dinamično dirko s časom, ki se bolj kot na akcijo zanaša na dialoge, zgodovinsko avtentičnost ter prepričljivo izrisan konflikt med stoičnim Staggom in impulzivnim Eisenhowerjem. Slednja odlično odigrata vedno fenomenalni Andrew Scott ter niti malo slabši Brendan Fraser, njuni predstavi pa dvigneta film krepko nad povprečje tudi v najšibkejših trenutkih. V osnovi gre sicer za precej klasičen oz. skoraj staromoden vojni film, ki z vidika informativnosti ne ponudi ničesar bistveno novega, mu je pa vsekakor potrebno čestitati, da uspe zapleteno znanstveno vejo metereologije približati gledalcu na zanimiv, a še vedno poglobljen način. Pressure tako vleče mnogo vzporednic z Nolanovim epom Oppenheimer, saj gre v obeh primerih za filma, kjer gledalec trenira svoje možgane, vendar pa je Marasov film nekoliko bolj površinski, saj svojim likom zunaj priprav na invazijo ne ponudi veliko globine oz. kompleksnosti. Pressure je klasični vojni film, ki kompetentno prepleta znanost in navdihnjenost, za kaj več pa bi potreboval roko bolj drznih in spretnih filmarjev.