Kaj pa Ester? (2023)

Rating: 7 out of 10.

Mladinska romantična komedija Kaj pa Ester?, sicer režijski prvenec Tosje Flakerja Berca, se začne tako kot skoraj vsak film omenjenega žanra; z razhodom. Srednješolka Ester (Katja Predan) se odloči končati razmerje s svojim skoraj preveč popolnim fantom Kajem (Bojan Cvijetićanin, še preden je s skupino Joker Out postal najstniški idol), toda slednji se trmoglavo odloči, da bo znova osvojil njeno srce in to za vsako ceno. Ravno zato se Ester odloči domiselnega načrta; z vrstnico Vando razširita novico, da sta v lezbičnem razmerju, kar sprva sicer prinese željene rezultate, vendar le za kratek čas, saj se kmalu Ester in Vanda soočita z dosedaj skritimi čustvi. Slovenskemu filmu je pogosto (krivično) očitano, da je izvedbeno in idejno obtičal vsaj 30 let za časom, toda naj Kaj pa Ester? služi kot očiten dokaz, da temu sploh ni tako. Gre za film, ki odlično razume svojo ciljno publiko, to se pravi najstniško občinstvo in ji dostavi nepretenciozno in prikupno mešanico filma o odraščanju in romantične komedije, ki s sproščenostjo, duhovitostjo in iskrenostjo spregovori o bolj “občutljivih” tematikah kot je lezbična ljubezen, ki je v slovenskih filmih žal še vedno pogosto obravnava kot senzacionalna eksotika. Povrhu tega film prepriča z celim kupom za počit smešnih šal, naravnimi igralskimi predstavami, pikrimi dialogi in očarljivo samoironično osladnostjo, enako uspešen pa je tudi na tehnični ravni, saj je posnet sodobno, barvito in dinamično. Če se filmu Kaj pa Ester? kje zatika, je pri razvoju zgodbe, ki venomer ostaja površinska in nedodelana, prav tako pa njen okvirni zaplet ne nosi nekega globjega smisla, saj se film niti ne ukvarja z nekaterimi ključnimi vprašanji o tem, zakaj si Kaj sploh prizadeva osvojiti Ester in kako slednja začne prepoznavati svoja lezbična nagnjenja. Takšne težave bi bile za marsikateri film usodne, toda Kaj pa Ester? je takšne vrste film, ob katerem lahko brez težav uživamo, pa četudi nam ni povsem jasno, zakaj bi nam za karkoli moralo biti mar.

Raven’s Hollow (2022)

Rating: 5 out of 10.

Zdi se nenavadno, da si režiser in scenarist Christopher Hatton, ki je bil dosedaj znan predvsem po tretjerazrednih akcijskih filmov in ZF smeti, za svoj najnovejši projekt izbere ambiciozno (in docela fiktivno) interpretacijo dogodkov, ki naj bi navdihnili znamenito pesnitev Krokar ameriškega pesnika in pisca kratke proze Edgarja Allana Poeja. Gotska srhljivka Raven’s Hollow predstavi Poeja kot odločnega mladega kadeta vojaške akademije West Point, ki s skupino tovarišev med terensko vajo zaide v skrivnostno mesto Raven’s Hollow, katerega pretresajo brutalni umori lokalnih prebivalcev, za kateri naj bi stala mistična pošast po imenu Krokar. Glede na absurdno premiso se zdi, da je film Raven’s Hollow že vnaprej zagotovljen katastrofa, vendar pa Hattonov poskus kombinacije gotske kriminalke in nadnaravne trilerja ni napačen in izpade kot povsem neškodljiva žanrska zabava. Tisto, kar film najbolj odlikuje, je prepričljiva gotska atmosfera, ki nekoliko spominja na Burtonovo klasiko Sleepy Hollow ter privlačna scenografija, pohvaliti pa je treba tudi igralske predstave, še posebej Williama Moseleyja v glavni vlogi mladega Poeja, ki idealno ohranja ravnotežje med militaristično odločnostjo ter emocionalno vihravostjo občutljivega umetnika v nastajanju. Film prav tako nakaže, da (vsaj delno) razume bistvo literatove temačne poetike in se domiselno poigrava z ugibanji, kaj je navdihnilo mladega poeta k pisanju krokarjevske balade, pa četudi okvirna zgodba ni pretirano globoka ali kompleksna. Filmu pa žal krepko spodrsne v zadnji tretjini, ko postreže z nekaj resnično obupnimi posebnimi učinki in generičnim končnim spopadom, ki vso atmosferičnost in suspenz od prej nonšalantno ignorira. Raven’s Hollow je tako napol spodobna grozljivka, ki pa bi lahko bila mnogo več.