Filmi, postavljeni v čas božiča, se pogosto vrtijo okoli tega, kako lahko duh praznikov poveže ljudi različnih generacij, osebnosti in nazorov, s tem pa se pri gledalcu vsaj za nekaj ur zbudi upanje, da svet vendarle ni tako razdvojen in ekstremističen, kot se zdi na prvi pogled. Trpka komedija The Holdovers, novi celovečerec Alexandra Payna, se odvija leta 1970 na deškem internatu, kjer med božičnimi prazniki skupaj obtičijo strogi in cinični profesor zgodovine, problematični dijak, ki ga na cedilu pusti lastna mama, ko na vrat na nos krene na medene tedne s svojim novim možem in osamljena kuharica, ki preboleva smrt svojega sina, padlega v Vietnamu. Kot je moč pričakovati, se trojica sprva izogiba drug drugega v upanju, da bodo zoprni prazniki minili karseda hitro, vendar se kmalu med njimi, še posebej med profesorjem in dijakom, ustvari topla prijateljska vez, hkrati pa na plan privrejo njihove negotovosti, strahovi in bolečine, ki so jih prisiljeno nositi s seboj iz dneva v dan. Okvirni zaplet filma se zdi boleče predvidljiv, še posebej za podžanr t.i. božičnih filmov, toda Payne se je v preteklosti že večkrat izkazal kot mojstrski pripovedovalec zgodb preprostih ljudi iz različnih družbenih slojev in tudi v primeru The Holdovers ni nič drugače. Poleg odličnih igralskih predstav osrednje trojice (Paul Giamatti, Da’Vine Joy Randolph in Dominic Sessa si za svoje ganljive nastope več kot zaslužijo oskarje za igro), čudovite fotografije, vzdušne akustične glasbe in prefinjenega toplega humorja, ki odlično lovi ravnotežje z bolj dramatičnimi trenutki, film prepriča predvsem s tem, da se spretno izogne žanrskim klišejem in postreže z ganljivo zgodbo o medsebojnem združevanju in razumevanju, ne da bi ob tem izpadel osladno ali pokroviteljsko. The Holdovers je moderna božična klasika, ki klasični “praznični” zaplet prikaže na domiselen, izviren in predvsem nevsiljivo ljubeč način.
