Sodniška drama The Trial of the Chicago 7 režiserja in scenarista Aarona Sorkina ne bi mogla ugledati luči sveta ob bolj primernem času; živimo v obdobju vzpona mnogih aktivističnih gibanj, ki so svoje ideje ponesla tudi na ulice in s tem pošteno pretresla družbene temelje, žal pa rodila tudi nasilje in naraščujoče napetosti med protestniki in policijo, ki več kot enkrat bodisi zlorabi avtoriteto ali nehote prekorači svoja pooblastila. Film gledalca odpelje v politično napeto leto 1969, ko je pred sodišče privedena sedmerica protivojnih aktivistov, ki naj bi leto pred tem med nacionalnim srečanjem demokratske stranke vzpodbujala protestnike k spopadom s policijo. Kmalu po začetku procesa je mnogim postalo jasno, da so bili obtoženi zgolj žrtvena jagnja znotraj politične farse, ki je preganjala ljudi bolj zaradi njihovih “nedemokratičnih” in “antipatriotskih” prepričanj kot pa samih dejanj, za katera neposredno niso bili odgovorni. Sorkin se te absurdnosti kakopak zaveda in zato premeteno potegne vzporednice z več kot 50 let starim sodnim procesom ter današnjimi sodnimi mlini, ki so še vedno (ali pa celo še bolj) skorumpirani, politično motivirani ter brezbrižno nagnjeni k zlorabljanju najbolj osnovnih človekovih pravic. Tisto, kar je pri filmu najbolj pohvalno je to, da najde idealno ravnotežje med jezno dramo in satirično farso; mogoče se zdi, da močna prisotnost humorja ne bi ravno spadal v duh takšne zgodbe, toda Sorkin navkljub mnogim zabavnim trenutkom vedno ostaja resen, oster, zbadljiv in predvsem jezen, ne da bi pri tem izpadel pridigarsko ali ideološko enostransko kot npr. Spike Lee. Zgodba pred nami ni zgolj klasični boj dobrega proti zlu, ampak se tudi samozavetno dotakne stranpoti aktivističnih gibanj in pogostih nasprotij med umirjenimi protestniki ter radikalci, pa četudi oboje spremljajo iste ideje. Film polega tega odlikujejo močan scenarij, ostri dialogi in predvsem odlične igralske predstave, kjer se še posebej dobro izkažeta Eddie Redmayne in Sacha Baron Cohen v vlogi protivojnih aktivistov. Nekatere gledalce bo morebiti zmotila Sorkinova “centralistična” politična pozicija in nekoliko klišejsko izvedeni epilog, toda navkljub temu je The Trial of the Chicago 7 film, ki ga uvrščamo med nujne oglede.
