Tekom svoje dolgoletne kariere je britanski komik Sacha Baron Cohen ustavil množico nepozabnih likov kot sta blebetavi raper Ali G in gejevski modni kreator Bruno, toda oba se ne moreta primerjati s priljubljenostjo lika Borata. Novinar iz strogo patriarhalnega okolja države Kazahstan se je gledalcem širom po svetu priljubil s svojo izrazito seksistično držo, že kar patetično obsedenostjo s čezlužniško popkulturo ter politično nekorektnim humorjem, ki nikomur ne ostaja dolžan. Borat je leta 2006 doživel tudi svoj krst na velikem platnu z istomenskim mokumentarcem, ki pa je navkljub nekaterim zelo zabavnim trenutkom dajal vtis, kot da je Cohenu zmanjkalo kakovostnega materiala za slabo uro in pol filma, zato je satiro nadomestil z lenobno vulgarnostjo ter nagnusnimi šalami na prvo žogo. Navkljub temu je film postal velika uspešnica in ni povsem jasno, zakaj smo morali na njegovo nadaljevanje čakati kar 14 let. Pa vendar; Borat Subsequent Moviefilm je sedaj tu in Borat znova odpotuje v “trumpovsko” Ameriko, da bi s prodajo svoje hčerke ameriškemu podpredsedniku Miku Pencu dvignil mednarodni ugled države Kazahstan. Kot je moč pričakovati, je tudi tokrat Boratov film poln žaljivega humorja, vulgarnosti in teatralnih nastopov, ki bodo razdelili občinstvo, a je nadaljevanje Boratovih avantur neprimerno boljše od tistih, ki smo jim bili priča pred 14. leti. Četudi se zdi, da so šale na račun Trumpa, seksizma, korupcije in virusa Covid-19 že postale rahlo utrujajoče, je Boratov film presenetljivo oster, zabaven in osredotočen, vendar se za vso burlesknostjo in teatrom absurda skriva žalosten portret ideološko vse bolj razdvojene Amerike, ki je navkljub družbenemu napredku v marsičem podobna zatohlosti strogega kazahstanskega režima. Borat s svojo ostro satiro tokrat cilja predvsem na tragične plati zahodnjaškega patriarhata, ki ženskam daje navidezno svobodo, vendar pa jim hkrati določa, da si bodo ustvarile kariere zgolj preko lepotnih operacij in poroke s starejšimi bogataši. Borat Subsequent Moviefilm navkljub mnogim prednostim ni film za vsakogar; tu so namreč še vedno prisotne za Cohena značilne vulgarne šale, ki bodo nekatere spravile v smeh, spet drugi pa bodo v njih videli zgolj ceneno šok zabavo (kar je – roko na srce – močan argument). Vseeno pa se zdi, da je Boratova nova pustolovščina v mnogih pogledih boljša od predhodnice in ponuja povsem spodobno zabavo z nekaj ostrimi satiričnimi podtoni.
