Dara iz Jesenovca, zgodovinska drama o 10 – letni deklici, ki mora preživeti grozote zloglasnega hrvaškega koncentracijskega taborišča Jesenovac, je dvignila veliko prahu še pred uradnim izidom, kar je med drugim sprožilo tudi tragikomično vojno med hrvaškimi in srbskimi uporabniki portala IMDB, ki so zaradi obravnavane tematike filmu bodisi dvigali ali zbijali oceno. Da v tej virtualni vojni samega filma ni nihče dejansko videl, kakopak ni treba poudarjati in to znova služi kot žalosten dokaz o tem, da je Balkan še vedno zastrupljen s skoraj perverznim sovraštvom med narodi nekdanje skupne države in da se iz krvave polpretekle zgodovine nismo naučili ničesar. Če slednje ne bi držalo, potem bi film Dara iz Jesenovca dojemali kot opomin na grozote druge svetovne vojne, ne pa zgolj kot poligon za politične manipulacije in razpihovanje nacionalizma. Film je namreč v prvi vrsti zgodba o moči preživetja v okolju, kjer je vsak dan lahko tvoj zadnji; deklica Dara, ki je odlično odigra Biljana Čekić, skuša ohraniti dostojanstvo, pogum in ljubezen do bližnjega, pa četudi je priča grozotam, ob katerih nemalokrat pomisli, da je svet oropan humanosti in empatije. Režiser Predrag Antonijević prepriča z dobršno mero zgodovinske natančnosti in suverenim pristopom do obravnavanja sicer pogosto prezrtega poglavja hrvaške polpretekle zgodovine, hkrati pa film gledalcu ne prizanaša z brutalnimi (a na srečo ne eksplotacijskimi) prizori tako fizičnega in psihičnega nasilja nad taboriščniki s strani ideološko zaslepljenih ustašev. Mnogo prednosti filma pa ne pomenijo, da film Dara iz Jesenovca nima težav; verjetno največja je ta, da gledalcu pogosto narekuje, kako mora čutiti, pa četudi je to že jasno razvidno iz samega prizora. Pogosta uporaba pretirano melodramatične glasbe in približani posnetki prestrašenih otroških obrazov daje vtis rahle čustvene manipulacije nad gledalcem, nekoliko moteč pa je tudi srednješolski simbolizem (npr. če kdo od glavnih likov v zgodbi umre, smo priča njegovemu vstopu na vlak, ki ga odpelje v večnost), občasno nerodni dialogi in amaterska igra, zaradi katere film izpade preveč gledališko. Navkljub nerodnostim pa je Dara iz Jesenovca še vedno kompetentno narejen film na temo grozot, za katere si želimo, da se ne bi ponovile.
