
Lahko se strinjamo, da je strah pred insekti eden najpogostejših in najstarejših strahov na tem svetu. En sam pogled na gomazeča bitja, ki nas spravljajo ob živce bodisi s svojimi značilnimi zvoki (brenčanje, letenje itd.) in dejstvom, da se zaradi svoje majhnosti lahko potuhnejo v praktično vsako luknjo, je dovolj, da pri človeku zbudi močan strah in zdi se nenavadno, da ne obstaja več filmov na tovrstno temo, še posebej v okviru žanra grozljivk (če odštejemo eksplotacijske šokerje B kategorije, ki jih niti ne smemo jemati preveč resno). To ustvarjalno vrzel skuša zapolniti grozljivka The Swarm, sicer režijski prvenec francoskega režiserja Justa Philippota, ki je luč sveta ugledala že lansko leto, širšemu občinstvu pa je postala dosegljiva šele letos preko Netflixa. Film v ospredje postavi tričlansko družino, ki se preživlja z rejo kobilic, katere predelujejo v visoko beljakovinsko živilo. Zaradi naraščujočih dolgov, vse nižjega številka kobilic in napornega vzdrževanja tako kmetije kot tudi prostorov za rejo se družina znajde v hudih finančnih težavah in razmišlja o selitvi, toda mati Virginie nenadoma ugotovi, da se kobilice lahko hitreje redijo s pitjem človeške krvi. Kmalu zatem začne posel znova cveteti, toda Virgine vzpostavi nenavadno obsesijo z novonastalim rojem kobilic in išče najbolj ekstremne načine, da bi jim zagotovila nemoteno pitje krvi. Če bi The Swarm primerjali z drugimi filmi, bi rekli, da ta za kobilice naredi tisto, kar sta Alfred Hitchcock in Steven Spielberg naredila za ptiče in plaže s svojima klasikama The Birds in Jaws. Philippot zgodbo z rahlo absurdnim zapletom elegantno zapakira v nekaj, kar seže onkraj žanrskih okvirjev in kompetentno prepleta elemente krvave grozljivke o vampirskih insektih, psihološkega trilerja o tragičnih posledicah obsedenosti ter pretresljive družinske drame o skrhanih odnosih, zanemarjanju otrok ter brutalnem boju za preživetje, kjer se apetit po denarju enači z apetitom po krvi. Odlične igralske predstave (še posebej sijajna je Marie Narrbone kot najstniška hčerka Laura), lahko poistovetljivi liki in potrpežljiv tempo, ki iz začetne nelagodne atmosfere pelje proti brutalnemu finalu oz. orgiji ekstremnega nasilja in gravža, gledalca nemudoma zasvojijo in držijo v napetosti, Phillipot pa obenem uspe pošteno prestrašiti na najbolj preproste in hkrati subtilne načine (npr. z zgolj zvokom oglašanja kobilic, ki še nikoli prej ni zvenel tako neprijetno in srhljivo), pri tem pa nikoli ne zapade v pretiravanje. The Swarm je nedvomno eden od najbolj strašljivih filmov zadnjih let.
Ocena
