V zgodovini filma je vsako desetletje s seboj nosilo poseben čar in tudi 90. leta so bila obarvana z vzdušjem, ki ga je nemogoče duplicirati na kasnejša obdobja. A 90. leta so bila relavantna tudi zaradi nečesa drugega; šlo je za ero, ko si je žanr komedije uspel privoščiti še zadnje atome popolne sproščenosti, ideološke neobremenjenosti ter politične nekorektnosti. Z drugimi besedami; v 90. letih je še prevladovala mentaliteta, da so komedije namenjene razvedrilu in da jih kot take ne smemo jemati preveč resno. Airheads je vzoren predstavnik omenjenega obdobja in po mojem skromnem mnenju velja za eno boljših filmskih komedij 90. let. V filmu spremljamo zgode in nezgode članov hard rock zasedbe (odlična Brendan Fraser in Steve Buscemi ter prikupno bebavi Adam Sandler), kateri nikakor ne uspe veliki met, zato vzamejo pravico v svoje roke in oboroženi vkorakajo na radijsko postajo z zahtevo, da bi širši javnosti predvajali njihov demo posnetek. Airheads je v osnovi trapasta komedija zmešnjav, polna absurdnega humorja in prefinjenega norčevanja iz kompleksov metal scene, hkrati pa se dotakne tudi pereče problematike radijskih odločitev, da bodo “pretežko” glasbo umaknili v ozadje in prepusti “soft rocku”, da nosi štafeto glasbene alternative. A to ni film, ki bi vas utrujal s podajanjem družbenih komentarjev, saj je njegov prvi in edini namen zabavati in to mu brez težav tudi uspe. Dober tempo, za počit smešne šale in prikupni žanrski klišeji naredijo iz filma Airheads odlično zabavo za staro in mlado.

Četudi dela Williama Shakespearja veljajo za literarne klasike, jih je bilo že od nekdaj težko pretvoriti v gledljivo filmsko adaptacijo, še posebej zaradi specifičnosti jezika in metaforičnosti, ki bi se sodobnemu gledalcu zdela preveč teatralna in za lase privlečena. Zanimivega eksperimenta se je lotil avstralski režiser Baz Luhrmann in vsem znano ljubezensko tragedijo iz Verone, ki v ospredje postavlja dve sprti družini in njuna mlada ljubimca Romea in Julijo, postavil v moderno okolje nove Verone, zaznamovano s hip hop glasbo, neonskimi lučmi, pištolami in modnimi oblekami, pri tem pa je ohranil izvorno Shakespearjevo besedilo. Romeo + Juliet je film, ki že v uvodnih minutah s predstavitvijo likov, zapakirano kot filmski napovednik, nakaže, da premore ogromno stila in ta občutek gledalca nikoli ne zapusti. Luhrmannova vizija Romea in Julije je vizualno atraktivna, občasno načičkana in kičasta, zvočno zaznamovana z bučno moderno pop glasbo in pospremljena s čudovito fotografijo. Strinjamo se, da film premore ogromno stila, toda bistvena je tudi vsebin in tudi tu Romeo + Juliet ne razočara, saj postreže s prepričljivo kemijo med glavnima igralcema Leonardom DiCapriom in Claire Danes, ki izvrstno upodobita tragični par za novo generacijo ter z ravno pravšnjo mero romance, akcije in humorja. Igra je na trenutke nekoliko teatralna, toda na srečo ima Luhrmann na svoji strani kompetentne igralce, ki svoje delo opravijo brez težav. Specifični stil sicer ne bo prepričal vsakega gledalca, toda Romeo + Juliet predstavlja močan most med klasičnim in modernim medijem literature in filma.