Režiserka Debra Granik je znana kot “zapisovalka” življenj ljudi iz roba družbe, še posebej žensk, ki so v žanru socialnih dram pogosto premalo zastopane. In Granikova tudi v svojem drugem celovečercu Winter’s Bone, mešanici filmskega socialnega realizma, skrivnostnega trilerja in westerna, dokaže, da je prava mojstrica na svojem področju. Film, postavljen v depresivno, temačno in navidez brezizhodno ruralno okolje, kjer mora komaj 17 – letna Ree (Jennifer Lawrence v svoji najboljši igralski predstavi doslej) skrbeti za svojo bolno mater ter mlajša bratca in sestrico, medtem ko je njen večno odsotni oče na begu pred zakonom. Ko Ree ugotovi, da je oče za svojo varščino zastavil njihovo posest, se ta odpravi na dolgo potovanje skozi divjino, da bi odkrila svojega očeta in s tem rešila predvsem družino. Winter’s Bone je napol noirovski sprehod skozi težavno preteklost male družine iz socialnega brezna, ki ima časa obupati, saj je preveč zaposlena s preživetjem. Granikova znova uspe ohraniti pristni občutek za realizem, ki je svetlobna leta daleč od hollywoodskega sentimentalnega kiča ter ves čas ostaja z eno nogo v umazanem in globokem blatu okolja, v katerega so ujeti glavni junaki. Že omenjena fenomenalna igra Lawrencove in preostalega igralskega ansambla (še posebej Johna Hawkesa v vlogi brata pogrešanega očeta), nepredvidljivi zasuki v zgodbi, potrpežljiv tempo ter pestra galerija zanimivih likov so glavni aduti Granikove mojstrovine. Winter’s Bone je resnično eden najboljših filmov tega desetletja in vreden prav vsake sekunde pozornosti, ki mu jo boste namenili.

Meek’s Cutoff režiserke Kelly Reichardt delno temelji na resničnih dogodkih iz leta 1845, ko se je skupina priseljencev odpravila na dolgo potovanje skozi prostrano ameriško divjino pod vodstvom traperja in vodiča Stephena Meeka. Tekom poti postane vse bolj očitno, da se je skupina izgubila, le Meek je še vedno vztrajno prepričan, da ve, kam jih vodi. Kmalu začne primanjkovati vode in hrane, popotniki postajajo vse bolj utrujeni in naveličani, že tako napete razmere pa še dodatno razburi prihod skrivnostnega indijanca, katerega pravi nameni niso znani. Pričujoči film ima hkrati preprosto kot tudi zapleteno vsebino, saj gledalca navkljub že večkrat videnem zapletu vodi skozi poetično, skorajda mistično pot, ki odpira univerzalna humanistična vprašanja o zaupanju, izdaji, strahu pred drugačnostjo ter morečim občutkom, ko moraš lastno usodo prepustiti v roke popolnega tujca. Reichardtovo ne zanima cilj potovanja, ampak bolj potovanje samo ter odnos med glavnimi junaki, ki so na začetku polni zaupanja ter samozavesti, kmalu pa jih boj za preživetje prisili v to, da se soočijo s svojimi temačnimi platmi osebnostmi. Meek’s Cutoff je privlačni pustolovski misterij, ki postreče s čudovitimi panoramskimi posnetki sicer enolične puščavske pokrajine in več kot prepričljivo zajame občutke strahu in pričakovanj ljudi, ki se znajdejo v ekstremnih okoliščinah in vrženi v njim popolnoma neznani svet. A bistvo filma se skriva v zaupanju med priseljenci in indijancem, ki glavne junake vodi bodisi v pogubo ali odrešitev. Da je potovanje še toliko bolj zanimivo in vzdušno, poskrbijo tudi minimalistična glasba in odlične igralske predstave (Michelle Williams, Paul Dano, Will Patton, Bruce Greenwood in še posebej Ron Rondeaux v vlogi napol mističnega indijanca) ter potrpežljiv tempo, ki pa bi znal marsikaterega gledalca rahlo uspavati. Nasploh je Meek’s Cutoff film, ki zahteva nekoliko več koncentracije in gledalčeve pripravljenosti, da mu marsikateri odgovor ne bo podan v roko. To je še posebej izrazito pri samem koncu, kjer Reichardtova na enako nesramen kot briljanten način izkaže pravo bistvo filma. Meek’s Cutoff je western za sladokusce.