Verjetno je odveč poudarjati, da je The Matrix ob izidu postala velika uspešnica in obenem spremenila pravila igre v žanru akcijskih filmov. Vse, kar je sledilo po usodnem letu 1999, je želelo biti podobno pričujočemu akcionerju; kombinacija stiliziranega kung fu nasilja in eksistencialnih dilem o tem, koliko “resnična” je naša resničnost je bilo nekaj, kar je obnorelo tako kritike kot občinstvo. Naslovna matrica je bila zamišljena kot program, ki so ga po zmagi nad človeštvom izumili stroji z namenom ustvarjanja navidezne resničnosti za zasužnjene ljudi. V primežu te gigantske iluzije se znajde tudi heker Neo (Keanu Reeves), ki naveže stik s skrivnostno Trinity (Carrie Anne Moss) in Morpheusom (Laurence Fishburne), sicer člana odpadniškega gibanja, ki skuša uničiti matrico ter s tem oslabiti moč strojev. Glavnina filma sicer ni toliko posvečena boju med ljudem in stroji, temveč bolj Neovem samospoznavanju in sprejemanju usode mesijanskega bojevnika, ki bo povedel ljudstvo v zmago, njegova odisejada pa je pospremljena s cyberpunk estetiko, izpiljeno vizualno podobo in osupljivimi akcijskimi prizori, ki temeljijo na izročilu kung-fuja in premišljeni uporabi slow-motion tehnike. Kombinacija vseh teh elementov deluje presenetljivo dobro in ustvari intelektualni blockbuster, ki gledalca polni z adrenalinom kot tudi natrenira njegove male sive celice. Pa vendar je The Matrix primer filma, kjer stil občutno prevladuje nad vsebino in ni niti približno tako inteligenten in premeten kot mu mnogi priznavajo; če pustimo ob strani nekoliko leseno igro, za lase privlečene zaplete in neprepričljivo romanco med Neom in Trinity, je glavna težava filma ta, da zelo površno in poenostavljeno obrazloži svoj koncept, kar sproži cel kup vsebinskih lukenj in neodgovorjenih vprašanj. Tako ni nikoli pojasnjeno, kakšne negativne posledice pusti matrica na ljudeh in kaj točno želijo uporniki proti strojem doseči s svojim odporom, glede na to, da se film odvija v povsem uničeni postapokaliptični prihodnosti z minimalnimi pogoji za preživetje, ki pa jih matrica ponuja. The Matrix je vsekakor nadpovprečno dober akcijski spektakel, katerega globino in kompleknost pa je treba jemati z močno rezervo.
