Deadwood (2004 – 2006)

Rezultat iskanja slik za deadwood hbo series

Rating: 9 out of 10.

HBO – jeva nadaljevanka Deadwood je eden od tistih ambicioznih televizijskih projektov, ki so žal mnogo prezgodaj zapustili male ekrane. David Milch se je v obdobju, ko ta žanr ni bil ravno priljubljen, odločil ustvariti pravo western epopejo o življenju prebivalcev majhnega mesta Deadwood (Južna Dakota) v 70. letih 19. stoletja. A tu ni govora o klasični kavbojki, kjer se veliko strelja in malo govori; Milcheva vizija divjega zahoda se odmika od žanrskih klišejev in postreže z daleč najbolj avtentično, surovo in niti malo romantično podobo tega razburljivega obdobja. Korupcija, nasilje, dvojne igre, politične razprtije in hoja na meji med redom in anarhijo predstavljajo vsakdan v naslovnem mestu in življenjih njegovih prebivalcev. Deadwood se dotakne praktično vseh družbenih slojev s svojevrstnimi značajskimi lastnostmi; od idealističnega, a impulzivnega šerifa Bullocka (Timothy Olyphant), sluzavega hotelirja E.B. Farnuma (William Sanderson), bogate vdove Alme Garret (Molly Parker), dobrosrčnih kurb Joanie (Kim Dickens) in Trixie (Paula Malcomson), zadirčnega Cya Tolliverja (pokojni Powers Boothe) in vse do spletkarskega lastnika salona Ala (življenjska vloga Ian McShana). Kot že rečeno, je glavna odlika nadaljevanke Deadwood ta, da sicer pripada žanru westerna, vendar pa ta služi zgolj kot temelj, na katerem se gradijo večne zgodbe o človeškem pohlepu, preračunljivosti in gnilem zobovju politike (kar je posebej izrazito v 2. sezoni, ko se naslovno mesto znajde sredi zemljiških obračunavanj), zato ne preseneča, kako veliko vzporednic s trenutnim stanjem sveta je moč potegniti. Poleg prepričljivega potovanja v preteklost se nadaljevanka lahko pohvali z mojstrskimi dialogi, ki so enako shakesperijanski kot tudi vulgarni ter potrpežljivim tempom, ki bo morebiti koga uspaval, vendar to le zato, ker je Deadwood serija o likih in njihovih interakcijah, ne pa toliko o razburljivih strelskih obračunih. Rezultat je ena od najboljših televizijskih serij vseh časov, ki ne bo navdušila zgolj oboževalce vesternov, ampak tudi tiste, ki hrepenite po kompleksni in izvrstno spisani tragediji, postavljeni v blatno naslovno mestece. 

Festen (1998)

Rezultat iskanja slik za festen movie

Rating: 9 out of 10.

Festen je prvi produkt umetniškega gibanja Dogme95, ki sta ga sredi 90. let zasnovala sloviti Lars von Trier ter režiser pričujočega filma Thomas Vinterberg. Skrajna oblika filmskega realizma, dosežena s tresočo kamero, neprečiščenim zvokom, grobo montažo in naturalistično igro je dosegla svoj vrhunec ravno z družinsko dramo Festen, ki s seboj prinaša elemente značilnega skandinavskega črnega humorja in psihološke tragedije. V ospredju zgodbe je številčna in premožna družina, ki praznuje očetov 60. rojstni dan, hkrati pa preboleva nedavni samomor najstarejše hčerke. Ko se na praznovanju pojavi njen brat dvojček z namenom, da vsem gostom razkrije prave razloge za njeno smrt, se družinska zabava spremeni v tragedijo. Festen vse elemente Dogme uporabi v svojo prid in ustvari že kar strašljivo realističen vpogled v navidez običajno družino, katero počasi razjedajo nerazčiščene travme in zamere. Gibanje kamere ustvarja občutek, kot da smo gledalci ves čas v središču dogajanja skupaj z glavnimi junaki, grob realizem in vrhunska igra pa nas skorajda prepričajo, da je to, kar gledamo, v resnici družinski home-made video, ne pa igrani film. Ravno zato je še toliko bolj pretresljivo, ko ne moremo ubežati srhljivim soočenjem med posameznimi člani družine, vendar pa se nas Vinterberg do določene mere usmili z vpletanjem humorja in odbitim obnašanjem nekaterih likov. Če iščete način, kako bi se seznanili z gibanjem Dogme, potem je Festen več kot idealen začetek.