Vsi, še najbolj zagreti oboževalci franšize Paranormal Activity se lahko strinjajo, da je četrti del predstavljal manjše razočaranje, saj ni ponudil ničesar novega in namesto tega rahlo utrujal s ponavljajočimi žanrskimi klišeji. Po skoraj dveh letih odsotnosti pa je franšiza ubrala drugačno pot; The Marked Ones je nekakšen “spin-off” franšize, kjer je gledalec postavljen v novo okolje latinskoameriške skupnosti in z vsem, kar spada zraven; vraževernimi babicami, do zob oboroženimi tolpami ter vsem dobro znano zlo, ki tokrat obsede mladeniča Jesseja. The Marked Ones je prijetna osvežitev franšize in občutno boljša od predhodnika, saj uspe v zgodbo vnesti elemente, zaradi katerih so prvi trije deli tako uspešni; strašljivo ozračje, simpatični liki, veliko praktičnih učinkov in domiselnih trikov ter znova zanimivo razširjanje zgodbe o čarovniškem kultu, ki želi s pomočjo prvorojencev in zmožnostjo potovanja skozi čas obuditi demona. Resda se film ne uspe docela izogniti pretiravanju s posebnimi učinki, pa tudi samo vmešavanja koncepta potovanja skozi čas zgodbo po nepotrebnem zakomplicira. Kljub temu pa napake niso preveč moteče, saj se film odkupi z zanimivo zgodbo, začinjeno tako z elementi atmosferične strašljivke kot črne komedije. In če smo popolnoma pošteni; zaključni prizori filma so tisti, zaradi katerih se splača vztrajati do konca. Več kot potrebna osvežitev zlajane franšize.

Lahko bi pričakovali, da bo prišlo do tega. Govorimo namreč o upadu kvalitete. Po treh izredno strašljivih grozljivkah je četrti del franšize Paranormal Activity 4 manjše razočaranje. Glavna težava pričujočega filma je v tem, da mu manjka tisto, kar je naredilo predhodnike tako dobre; domiselnih trikov in izvirnosti. Zgodba je tokrat zamišljena kot nadaljevanje prvega dela in v ospredje postavlja popolnoma novo družino, ki dobi za soseda mlado mamico in njenega čudaškega sina. Ko je ona naglo odpeljana v bolnišnico, družina sklene, da bo v času odsotnosti skrbela za njenega sina, kmalu po njegovem prihodu pa se začnejo v hiši dogajati nenavadne reči. Zgodba sama po sebi ni slaba in ponudi nekaj zanimivih razlag mitologije franšize, toda filmu primanjkuje strašljivosti, domiselnosti in odličnega občutka za suspenz predhodnikov. Pri filmu je najbolj moteče predvsem to, da zgolj ponavlja za predhodniki in se ne trudi ponuditi ničesar, kar bi mu dalo določeno mero identitete in prepoznavnosti. Ne pomaga niti dejstvo, da so tokrat liki še posebej neumni in pri sklepanju odločitev le redkokdaj uporabijo zdravo pamet, zato se je z njimi toliko težje poistovetiti. Navkljub temu pa Paranormal Activity 4 ni popolna izguba časa, saj na trenutke postreže z nekaterimi dobro zrežiranimi prizori, igra je spodobna, dogajanje kratkočasno, dobrodošli pa so tudi humorni vložki. Škoda le, da film nikakor ne uspe doseči ravni predhodnikov in tako izpade kot povprečna grozljivka.