Po dveh zelo uspešnih filmih, ki so na novo definirali žanr “najdenih posnetkov”, se je bilo za vprašati, kaj novega lahko ustvarjalci franšize Paranormal Activity ponudijo v tretje. In naj se sliši še tako nenavadno, toda tretje poglavje franšize je na enaki ravni kot predhodnika, saj postreže z resnično izvirnimi idejami, domiselnimi triki in kot struna napetim dogajanjem, ki je tokrat bistveno bolj čustveno, saj so v kremplje nevidnega demona ujeti mali deklici. Natančneje; sestri Katie in Kristi v otroških letih, saj je film zamišljen kot predzgodba prvega dela. Dogajanje je tokrat postavljeno v leto 1988, ko se v hiši glavnih junakinj, ki živita skupaj s svojo mamo in očimom, sicer snemalcem porok, začnejo odvijati nenavadni dogodki, ki so povezani s Kristijevim namišljenim in vse bolj agresivnim prijateljem Tobyjem. Paranormal Activity 3 ni samo odličen film znotraj žanra najdenih posnetkov, ampak tudi ena boljših grozljivk zadnjih let, ki si sposodi klišeje iz vsebinsko podobnih filmov, a jih predrugači, da ti izpadejo sveže in domiselno. Enako navdušijo tudi izvirni načini snemanja dogajanja (eden od bolj učinkovitih je ta, ko očim montira kamero na ventilator za hlajenje) ter izredno prepričljiva igra obeh deklic, ki celotni zgodbi dodajo veliko čustvenega naboja. Paranormal Activity 3 je prava poslastica za oboževalce grozljivk, ki se bolj kot na prelivanje krvi in cenenost zanaša na praktične učinke, zvok ter prepričljivo naturalistično igro. Perfektno.

Film z najdenimi posnetki Paranormal Activity je leta 2007 postal orjaški hit in ponovil formulo uspeha uspešnice The Blair Witch Project; preprost koncept, dva všečna lika v veliki hiši in nevidni demon, ki ogroža njuno življenje. Film je z vidika žanra najdenih posnetkov mojstrovina groze in suspezna, ki je znova dokazal, da za učinkovit film ne potrebuješ velikega proračuna in zvezdniških imen. In enako uspešno se tega koncepta loti tudi nadaljevanje Paranormal Activity 2, pa četudi je zgodba v osnovi identična tisti iz prvega dela; tokrat nevidni demon ne terorizira mladega para, ampak družino mlajše sestre glavne junakinje, hkrati pa gre za predzgodbo, saj se film odvija mesec dni pred začetkom prvega dela. Navkljub reciklirani vsebini in nekaterim preverjenim trikom pa Paranormal Activity 2 tudi v drugo uspešno prestraši gledalca z mnogimi domiselnimi pristopi, nepredvidljivimi zapleti ter potrpežljivim tempom, ki stopnjuje grozo do njenega brutalnega vrhunca. Film se navkljub višjemu proračunu še vedno oklepa minimalizma in praktičnih učinkov, veliko poudarka pa je tudi na likih, še posebej na sestri in njenemu novorojenemu sinčku, na katerega se demon še posebej močno naveže. Takšen pristop poskrbi, da je gledalec še bolj čustveno vpleten v dogajanje, prikaz le tega preko številnih varnostnih kamer v hiši pa ohranja vtis “resničnosti” dogajanja, kolikor je to sploh možno. Paranormal Activity 2 ni samo odlično nadaljevanje odličnega filma, ampak tudi odlična grozljivka, ob kateri boste s težavo zaspali.