Epidemija opiatov velja za eno od dolgoletnih zdravstvenih kriz, kjer se zdi, da gre za vojno brez zmagovalcev; vsako leto zaradi predoziranja z opiati umre več kot 100.000 ljudi in žal se bo v prihodnosti ta številka samo še povečevala. Da pa v tej globalni tragediji vendarle obstajajo drobni žarki upanja, pa dokazuje drama Union County, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Adama Meeksa, ki temelji na njegovem istoimenskem kratkem filmu iz leta 2020. Film v skoraj dokumentarnem in neoralističnem slogu sledi odvisniku Codyju (Will Poulter), ki mu sodišče odredi sprejem v poseben program zdravljenja, vendar pa je pot do cilja polna težkih preizkušenj; med drugim mora zakrpati odnos z odtujeno sestro, od katere je kradel denar za droge in pomagati svojemu polbratu, ki se je pred leti prav tako priključil omenjenemu programu, vendar pa hkrati ni nikoli opustil starih navad. Union County nima klasične zgodbe z zapletom in razpletom, temveč je zgolj bridka refleksija vsakdanjih tegob, s katerimi se srečujejo odvisniki, Meeksu pa uspe preko ene osebne zgodbe narkomana na poti do odrešitve na prepričljiv in subtilen način pokazati tragične razsežnosti epidemije opiatov. Codyjeva zgodba nima začetka ali konca, pravzaprav je o njegovem življenju posredovanih zgolj nekaj skopih informacij, saj je fokus filma v prikazu preobrazbe izgubljenega odvisnika v osebo, ki želi razbremeniti težo preteklih grehov in ubežati strupu, ki uničuje njegovo telo Slednje film odlično ujame tudi po zaslugi izvrstne igralske predstave vedno nekoliko podcenjenega Poulterja in preostalo ekipo večinoma naturščikov, ki zgodbi dodajo še več grobe avtentičnosti in iskrenosti. Kombinacija vseh omenjenih adutov ustvari enako pretresljiv kot tudi empatičen portret odvisnika, ki mu je ponuja trnova pot do odrešitve. Union County je enako glasen kot tih film, katerega sporočilo o grozi odvisnosti in upanju nikoli ne ostane zadušen v sentimentalizmu.
