Onslaught (2026)

Rating: 6 out of 10.

Izbruh popularnosti nadaljevanke Stranger Things je poskrbel za ponovno “rojstvo” 80. let, ki so s svojimi neonskimi lučmi, retro modo in seksi pop rock glasbo postala nova tržna niša. Zakaj ravno 80. leta, ni težko ugotoviti; ta so predstavljala obdobje neobremenjenosti z ideologijami in politiko ter se prilagodila pogosto divjemu hedonističnemu užitku, ki je za današnjo publiko očitno zelo privlačen. Fascinacija nad omenjenim desetletjem pop kulture se izraža tudi preko ZF srhljivke Onslaught režiserja in scenarista Adama Wingarda, ki je v preteklosti že poskrbel za nekaj modernih filmskih klasik, še posebej za izvrstni akcijski triler The Guest, s katerim naj bi si pričujoči film celo delil isti univerzum, pa četudi za to nima nekega posebnega razloga. Wingardov film je zelo očiten poklon klasiki Terminator, saj sta v ospredju prepoznavno temačna elektronska glasba in nesubtilni mežiki estetiki 80. let, za osrednji motiv pa je izbran večni boj med človekom in strojem. Zgodba je peresno lahka; iz puščavske vojaške baze v Novi Mehiki pobegnejo trije genetsko ustvarjeni supervojaki, ki krenejo na morilski pohod, dokler ne vdrejo v prikoličarsko naselje, kjer živi travmatizirana vojna veteranka in ostrostrelka Celeste (Adria Arjona). Onslaught je film, ki najbolj deluje kot neobremenjena reciklaža vseh možnih žanrskih klišejev iz tehnotrilerjev iz 80. let, saj postreže s stilsko dovršenim nasiljem, absurdno zgodbo, ki je ne smemo jemati resno, črnim humorjem, privlačno vizualno podobo, risankastim gravžem in plitkimi stereotipnimi liki, kjer kakopak ne sme manjkati močna in neodvisna ženska, ki je po neki čudni logiki edina, ki lahko zaustavi trojico domnevno neuničljivih vojakov. Wingardov akcijski stampedo je za preganjanje dolgčasa povsem neškodljiva in spodobna zabava, vendar pa žal to ni dovolj, da bi lahko štrlel iz povprečja. Tudi če se film zaveda, da je neumna akcija, bi vseeno moral poskrbeti za kaj več kot zgolj formulaično mineštro neizvirnih idej, plehkih likov, generične akcije in nasploh neizstopajočo vsebino. Onslaught ni slab film, vendar ga najverjetneje po ogledu ne boste ohranili v trajnem spominu.

Fall 2: Deadpoint (2026)

Rating: 3 out of 10.

Triler preživetja Fall je predstavljal tiho filmsko presenečenje leta 2022; preprost, vendar efekten film o dveh dekletih, ki obtičita na vrhu visokega radijskega stolpa, je navkljub splošni predvidljivosti in pomanjkanju izvirnosti uspel prepričati s spektakularnimi prizori vrtoglave lokacije, všečnima glavnima junakinjama ter neprestano napetostjo, od katere se je gledalcem dobesedno zvrtelo v glavi. Ker je film postal velika uspešnica, je pričakovano, da bo Hollywood koval vroče železo še naprej in štiri leta kasneje smo deležni nadaljevanja Fall 2: Deadpoint, ki v osnovi ponovi vajo svojega predhodnika. Jax, sicer žalujoča sestra umrle Hunter iz prvega dela in Luce sta najboljši prijateljici, ki se odpravita na Tajsko, da bi se povzpeli na goro Kwan, vendar se njun podvig kakopak ponesreči, ko skalni podor uniči njuno pot in tako obtičita na majavi deski, ki se nahaja več tisoč metrov nad tlemi. Fall 2: Deadpoint je kot nadaljevanje popolnona nepotreben film, kar pa je bilo za pričakovati; večja težava je, da ne premore niti kančka všečne preprostosti in adrenalinskega užitka predhodnika in tako venomer izpade kot njegova bleda senca. Zatakne se že pri zapletu, ki je lenobno neumen; medtem ko sta bili dekleti iz prvega filma adrenalinski odvisnici, ki sta uporabljali ekstremni šport kot beg pred resničnostjo, se Jax in Luce odpravita plezat zgolj zato, da bi počastili spomin na Jaxino pokojno sestro, ki je – mimogrede – umrla v enakih okoliščinah. Film tega absurdnega zapleta nikoli ne pojasni, temu pa sledi še cel kup drugih nesmislov, nevmesnih stranskih štorij (ena od teh vključuje tudi tihotapljenje mamil) in “šokantnih” preobratov, ki pa so prej smešni kot pa vznemirljivi. Film ima sicer nekaj privlačnih vizualnih scen in znova dobro izkoristi lokacijo strašansko visoke gore, toda zunaj tega gledalca čaka zgolj kopičenje ene neumnosti za drugo. Fall 2: Deadpoint se zelo očitno pripravlja na nova nadaljevanja in samo upamo lahko, da bodo ta narejena bolj premišljeno kot je tale zaspana žalost.