V vzponom gibanja MeToo je tudi čezlužniška sedma umetnost postala vse bolj dovzetna za realistične obravnave problematik, kot so toleranca do mizoginije in seksizma, hkrati pa je gibanje odprlo tudi boleče poglede na razsežnosti zlorab, ki jih toksični moški pustijo na svojih partnerkah. Alice, Darling, celovečerni režijski prvenec britanske igralke Mary Nighy, se resda (znova) osredotoča na toksično razmerje, vendar pri tem ne izpostavlja fizičnega nasilja, ampak predvsem čustvene manipulacije in verbalne žaljivke; naslovna junakinja, ki jo presunljivo odigra Anna Kendrick, je namreč ujeta v manipulativno in poniževalno razmerje z narcisoidnim umetnikom Simonom. Ta Alice nadzoruje na vsakem koraku; preko telefona ves čas preverja, kje se nahaja in s kom govori, narekuje ji, kako se mora oblačiti in obnašati, vsako njeno želje sprevrže v obtoževanje, da je sebična itd. Alice, ki je že zdavnaj podlegla njegovim igram in Simona celo dojema kot ljubečega moškega, začne sčasoma ugotavljati, da se ji lomijo tla pod nogami. To še posebej pride do izraza, ko se odpravi na krajši oddih s svojima najboljšima prijateljicama, kjer jima postopoma razkrije, kako naporen in toksičen je njen partner. Kot že rečeno; Alice, Darling se pri obravnavi zlorabe ne zateka k fizičnemu nasilju, ampak na srhljivo realističen način predstavi tragično plat t.i. čustvene zlorabe, ki še toliko bolj strese do kosti zaradi že omenjene odlične igre Kendrickove ter režiserkinega izvrstnega očesa za majhne podrobnosti, s katerimi potrpežljivo razkrije tragično ozadje zgodbe glavne junakinje. Bežni prizori, kjer si Alice od tesnobe trga lase in doživlja napade panike, ker ima seksualne sanje o drugem moškem, so dovolj zgovorni, da ne potrebujejo dodatne razlage in Nighyjeva to subtilnost uspe obdržati vse do katarzičnega konca. Edino, kar film nekoliko zavira, je skromna dolžina slabe ure in pol, zaradi katere se zdi, da odnos med Alice in Oliverjem ni ravno poglobljen, nekatere gledalce pa bo zmotila tudi odsotnost zadovoljivega epiloga, ki pa pri takšnih zgodbah žal ni mogoč. Alice, Darling navkljub nekaterim manjšim napakam predstavlja emocionalno brutalno, sporočilno močno in srhljivo prepričljivo dramo, ob kateri se gledalec pošteno zamisli.
