Če je trilogija Jurassic World, sicer renovacija izvirne dinozavrske trilogije Jurassic Park, karkoli dokazala, je dvoje; a) da se ljudje tudi po več zaporednih katastrofah nismo sposobni spraviti k pameti in doumeti, da je eksperimentiranje z biogenetiko prava norost in b) da prelomni in vizionarski Spielbergov epski čudež Jurassic Park, ki je luč sveta ugledal pred 29. leti, ne bi nikoli smel zrasti v franšizo medlih filmov z recikliranimi zgodbami ter z vsakim filmom bolj retardiranimi človeškimi liki. In pri najnovejšem poglavju Jurassic World Dominion se gledalec znova sprašuje, če ima dinozavrska franšiza za ponuditi kaj več kot ponavljajoče pregone z dinozavre ter površinska moraliziranja o neetično igračkanja s procesi evolucije. Odgovor je kakopak na dlani; odločen ne. Dominon je namreč tako upehan, kreativno bankrotiran in na trenutke že kar samega sebe naveličan tovarniški izdelek, ki se ironično močno naslanja na zapuščino legendarnega prvega filma iz leta 1993 (nazaj celo pripelje izvirno trojico igralcev Lauro Dern, Sama Neilla in Jeffa Goldbluma), vendar mu pri teh prizadevanjih kolosalno spodleti. Težava je v že sami zgodbi, ki je absolutno preveč zapletena, nasičena z neskončnim razlaganjem (in da, uganili ste… znova imamo opravka z zlobnimi korporacijami, ki zlorabljajo genetiko za dobiček) ter posledično tudi dokaj dolgočasna, še bolj pa se zaplete pri igralski zasedbi, kjer se zdi, da celo pogosto zelo entuziastični Chris Pratt daje občutek, kot da se mu ne ljubi nastopati v filmu, trojica Dern – Neill – Goldblum pa je v film vržena zgolj zato, da gledalce spominja na to, da je Jurassic Park odličen blockbuster. Pričujoči film pa gre celo še tako daleč, da si drzne replicirati nekatere najbolj ikonične prizore iz Spielbergovega epa, vendar zaradi nekompetence vseh vpleteninh njegovi poskusi izpadejo naravnost patetično. Kar pa je še najbolj nezaslišano; Jurassic World Dominion je film, ki tudi svoje glavne adute (beri; dinozavre) naredi že kar žaljivo dolgočasne in nenavdihnjene. Pa vendar so vse te pripombe zaman; če bo film zaslužil dovolj denarja, smo lahko prepričani, da se bo franšiza nadaljevala in če že mora to početi, naj potem naslednji projekti vendarle prenehajo z recikliranimi zgodbami in moralnimi nauki ter dinozavrov vlijejo svežega življenja. Če pa tega niso sposobni, pa je dokončno izumrtje filmskih dinozavrov vendarle najboljša rešitev.