Žal je v življenju pogosto tako, da mora ljudi, ki so zaznamovano z disfunkcionalnimi oz. sovražnimi odnosi, zaznamovati huda tragedija in jih ta prisili k razmisleku o tem, če se še splača vztrajati pri tako uničujočem in za človeka utrujajočem eksistencialnem položaju. Brother and Sister je naslovu primerno filmi o bratu in sestri, ki že več kot dvajset let – iz ne povsem jasnega razloga – ne komunicirata; Alice (Marion Cotillard) je gledališka igralka, medtem ko je Louis (Melvil Poupaud) nekdanji učitelj, sedaj pa uspešni pesnik in pisatelj, ki je hkrati odvisnik od mamil ter še vedno ni uspel preboleti smrti svojega šestletnega sinčka. Ko njuna starša doživita hudo prometno nesrečo in se v bolnišnici borita za svoji življenji, sta se Alice in Louis znova prisiljena srečati, čeprav ne ona ne on nista pripravljena zakopati bojno sekiro in znova združiti tisto, kar je še ostalo od njune travmatizirane družine. Brother and Sister je film, ki povečini deluje ravno zaradi magnetne igre tako Cotillardove kot Poupauda, pa četudi sta njuna lika vse prej kot simpatična; režiser in scenarist Arnaud Deschplesin svoje junake razgali v najbolj ranljivi, temačni in konfliktni luči, kar zgodbi doda nemalo pristnosti in primernega grobega realizma, ob katerem se vedno znova zavedamo, da v življenju preprostih rešitev ni. Pa vendar se zdi, da Deschplesin skuša s filmom povedati mnogo več, kot je potrebno in to v (pre)kratkem času slabih dveh ur; osrednji konflikt težavnega odnosa med bratom in sestro predstavlja zgolj delček zgodbe, saj film tematizira tudi odvisnosti od alkohola in drugih substanc, avtodestruktivnost v človeku, proces prebolevanja in še kaj bi se našlo. Brother and Sister je tako film, ki bi potreboval morebiti nekoliko bolj osredotočeno ali pa ekonomično pripoved, ki bi raziskala ozadje težavnih odnosov med bratom in sestro, tako pa njun konflikt ostaja ne nujno nerazrešen, ampak predvsem nepoglobljen in brez jasnih odgovorov. Brother and Sister tako ne predstavlja nobenega presežka in se ponaša z mnogimi napakami, toda Cotillardova in Deschplesin uspeta obdržati gledalčevo pozornost in zbuditi čustva za bolj pristen stik z občinstvom.
