Beans (2020)

Tracy Deer's Toronto pic 'Beans' is a coming of age film about racism -  Variety

Rating: 7 out of 9.

Tracey Deer je najbolj poznana kot uspešna režiserka nagrajenih dokumentarcev, v katerih se je povečini osredotočala na življenja pripadnikov plemena Mohawk, kateremu tudi sama pripada, glas pa je namenila predvsem mladim, ki so razklani med sledenjem svojim indijanskim koreninam in zahodnjaški potrošniški kulturi. Zato tudi ne preseneča, da si je za svoj celovečerni igrani prvenec Beans odločila posneti napol avtobiografsko dramo o težavnem odraščanju najstnice Tekehenahkwa (oz. Beans, kot jo vsi kličejo) v kanadski vasici Oka med 11. julijem in 26. septembrom 1990 središče zemljiškega spora med belim prebivalstvom in plemenom Mohawk, ki niso dovolili, da bi se na njihovem domnevno svetem zemljišču zgradilo golf igrišče. Ozadje filma je resda obarvano s politično noto in režiserka se na več mestih posveča prikazu napetosti med obema stranema, kjer ne manjka rasističnih opazk, obrekovanja in nasilja, toda srčika filma Beans se skriva v naslovni junakinji in njenemu srečanju z naraščujočo notranjo agresijo, ki je neposredno povezana z zunanjim napetim dogajanjem. Z drugimi besedami; bolj ko se konflikt med belci in indijanci poglablja, bolj težavna in nasilna postaja Beans. Deerova se tako premeteno odloči, da bo konflikt oz. posledice, ki jih je ta pustil na prebivalstvu, prikazala skozi oči nedolžnega otroka, ki se povrhu tega želi vključiti v družbo problematičnih vrstnikov, najti pot do ustrezne izobrazbe in svet prepričati, da je njeno težko izgovorljivo ime nekaj, do česa bi morala čutiti ponos. Nekatere gledalce bo odsotnost konkretnejšega družbenega komentarja zmotila (emocionalnih izbruhov na ravni Spika Leeja nikar ne pričakujte), toda Beans je režiserkina osebna zgodba in zato tudi ohranja fokus na glavni junakinji in njenemu težavnemu procesu samospoznavanja in ozaveščenosti o težavah, s katerimi se srečujejo pripadniki njenega plementa že vrsto let. Odlična igra (še posebej se izkaže glavna igralka, obetavna Kiawentiio), živahno dogajanje, nekateri srce parajoči prizori in kanček humorja poskrbijo, da je Beans odlična mladinska drama, ki skozi intimno zgodbo razgali nesmiselnost ideoloških konfliktov in žal še vedno močno prisotnega rasizma v družbi.

Monty Python’s Life of Brian (1979)

Watch Monty Python's Life of Brian | Netflix

Rating: 7.5 out of 10.

O skupini legendarnih britanskih komikov Monty Python ne velja izgubljati besed; pionirji nadrealnega, absurdnega, ekstravagantnega in čudaškega humorja so v relativno kratkem času uspeli obrniti pravila komedije na glavo in drastično spremenili kolesje zgodovine smeha. Skupina je sprva zaslovela v formatu televizijske serije, sesetavljene iz več kratkih skečev, v drugi polovici 70. let pa se je lotila še večjega izziva; celovečernega filma s popolnoma drugačnimi in toliko bolj zahtevnimi pravili. Po velikanskem uspehu filma Monty Python and the Holy Grail se je skupina soočila s težavnim nastajanjem biblične komedije Life of Brian, ki so jo skoraj pokopale finančne težave, a je izdelek vendarle ugledal luč sveta z izdatno pomočjo legendarnega Beatla Georga Harrisona. Tako kot predhodnik je tudi Life of Brian zamišljen kot satirična interpretacija določenega zgodovinskega obdobja, v tem primeru rojstva krščanske vere in božjega sina Jezusa. Film se namreč začne na slovito božično noč, ko na svet privekata tako božji sin kot tudi Brian Cohen, katerega v dobi odraslosti pomotoma razglasijo za mesijo, to pa sproži val tragičnih, komičnih in pogosto pričakovano absurdnih zapletov. Life of Brian bi lahko označili za tipični “pythonovski” film, ki se ne roga toliko verskemu izročilu, ampak predvsem dvoličnosti in hinavščini njenih interpretov, ki so krščanstvo spremenili v globalni imperij pohlepa, dekadence in seksualne sprevrženosti. In kot je moč pričakovati, so člani skupine na vrhuncu svoje ustvarjalne moči; John Cleese, Graham Chapman, Michael Palin, Eric Idle, Terry Jones in Terry Gilliam brez večjega napora kopičijo eno za počit smešno šalo za drugo, pri tem pa se ne držijo nazaj s politično korektnostjo in zaradi svoje drznosti ustvarijo izdelek, ki je idejno povsem imun na zob časa. Zato je Life of Brian še danes upravičeno ena od najboljših filmskih komedij vseh časov, saj izvrstno lovi ravnotežje med avantgardno traparijo in prefinjeno satiro, zaradi svoje nepopustljivosti pa film služi kot učna ura za vsakega komika. Film sicer ni brez napak, vendar so te odvisne od gledalčevih preferenc; če se vam pythonovski humor na trenutke zdi preveč bebav in namerno konfuzen, boste tudi v Life of Brian našli razloge za pritoževanje, še posebej v zadnji tretjini, ko se zdi, da je ekipi zmanjkalo dobrih idej in ni ravno posrečeno izkoristila potencial, ki ga film sicer ponuja. A to je stvar okusa; Life of Brian je še vedno izvrstna črna komedija, ki upravičeno drži sloves filma, ob katerem se boste od smeha valjali po tleh.