V uvodnih minutah z oskarjem za najboljši tujejezični film leta 2012 nagrajene iranske drame A Separation režiserja in scenarista Asgharja Farhadija je gledalec priča meta-trenutku, ko glavna junaka neposredno v kamero obrazložita svoj težak življenjski položaj in s tem na hiter in nevsiljiv način postavita temelje za preostanek zgodbe. Simin in Nader sta poročena že 14 let, vendar se odločita za ločitev, potem ko ona želi zapustiti državo skupaj z njim in njuno najstniško hčerko, on pa to prošnjo zavrne, saj noče zapustiti svojega bolnega očeta. Zakonca se sčasoma odločita živeti ločeno, toda kmalu sta znova povezana preko tragičnega incidenta z očetovo skrbnico, ki dvojico pripelje celo pred sodišče in ogrozi življenje njune hčerke. Sprva se zdi, da je A Separation še en v vrsti filmov, ki prikazujejo posledice, ki jih pusti ločitev na nekdanjih zakoncih in njunih otrocih, vendar pa se unikatnost Farhadijevega filma skriva v tem, da že znano situacijo prikaže iz drugačne perspektive; ločitev je namreč na začetku – sicer neuradno – sklenjena, toda ko se Nader znajde v kazenskem postopku zaradi nenamerne povzročitve smrti, postane jasno, da razhod med zakoncem še zdaleč ne bo tako preprost kot se zdi na prvi pogled. Preko tragične nesreče, ki zgodbo požene v tek, se namreč Simin in Nader zazreta vase in proti pričakovanjem ne pogrevata stvari za nazaj, temveč za naprej, saj je njuna prihodnost bistveno manj jasna in neodločna kot preteklost (delno tudi zaradi posledice tragedije, ki posameznike sili k sklepanju moralno spornih odločitev). Ta unikatni pristop iz filma naredi enako čustveno, psihološko kompleksno in mestoma napeto zgodbo, kjer Farhadi uspe gledalca držati v napetosti vse do zadnje sekunde in to brez zatekanje k hitremu tempu in neprestani akciji, pa četudi se zna zgoditi, da bodo nekateri gledalci v prvi polovici zbegano razmišljali o tem, v katero smer želi film kreniti. A Separation je mojstrsko zrežirana in odigrana realistična drama, ki gledalcu odpre nove poglede na pogosto zamolčane vidike ločitve in ga hkrati globoko gani brez odvečnega sentimentalizma.
