Vid Šteh

Together' Review: Love and Loathing in London - The New York Times

Globalna pandemija z virusom covid-19 je vsakomur močno obrnila življenje na glavo; ohranjanje varnostne razdalje, nošnja zaščitnih mask, zaskrbljujoče spremljanje podatkov o številu okuženih v bolnišnicah, preobremenjenost zdravniškega osebja in zaporedna zaprtja držav slej ko prej pustijo posledice na posamezniku. A kaj se zgodi, ko ob izbruhu pandemije in strogih ukrepov ne smeš zapustiti lastne hiše in tvojo edino družbo predstavlja partner, ki ga sovražiš? Takšen neprijeten položaj izkusita glavna junaka komične drame Together; ona (Sharon Horgan) in on (James McAvoy) sta žena in mož, ki se ne prenašata najbolje, toda ob izbruhu pandemije in zaprtju države jima ne preostane nič drugega, kot da živita pod isto streho z njunim sinom in upata, da se v času, kolikor bo zaprtje trajalo, ne bosta pobila med seboj. Together na površju funkcionira kot klasična britanska komična drama o disfunkcionalnem odnosu med zakoncema, ki se imata močno rada, ampak še toliko bolj prezirata, kar vodi v neskočne monologe, ki služijo kot refleksija njunih življenj in odnosa oz. okoliščin, ki so ju pripeljale do takšnega zapletenega položaja. S tega vidika film ubere zanimivo taktiko neposrednega nagovarjanja gledalca, saj glavna junaka ves čas koketirata z občinstvom kot da bi bili priča necenzuriranemu kvazidokumentarcu, takšen pristop pa se izkaže za premeteno potezo, saj je gledalec še bolj čustveno vpleten v samo zgodbo in osrednja lika, ki bi nam po vseh pravilih morala biti strašansko zoprna, toda po zaslugi odličnih igralskih predstav Horganove in McAvoyja ju ni mogoče nehati spremljati. In četudi se film povečini osredotoča na težavnost človeških odnosov ter razumevanja tanke meje med ljubeznijo in uničenjem, se hkrati dotika tudi posledic ureditve “novega” sveta, katerega narekujejo strogi protikoronski ukrepi. In žongliranje med intimnim ter družbeno kritičnim je nekaj, kar bo nekaterim gledalec pri filmu zoprno; na več mestih se namreč zdi, da skuša film povedati preveč in posledično zaide v pretirano sentimentalnost in pridiganje, pa četudi med vrsticami ponudi dovolj udarnih misli, ob katerih gledalec ugotovi, da se svet spreminja le toliko, kot si ljudje dovolimo. Together je duhovita, ganljiva in tudi ostra refleksija skrhanih odnosov ter kaosa, ki vlada znotraj in zunaj varnostne razdalje.

Trailer: Netflix's The Guilty set for October release | VODzilla.co | Where to watch online in UK | How to stream legally

The Guilty je dokaj zvesta predelava istoimenske danske uspešnice iz leta 2018, ki je v ospredje postavila konfliktnega policista v klicnem centru, ki na večer pred usodnim zaslišanjem zaradi povzročitve smrti civilista prejme telefonski klic ženske, ki trdi, da jo je ugrabil njen nasilni partner. Glede na to, da imamo opravka s predelavo, bo marsikateri gledalec že vnaprej izoblikoval mnenje, da je ogled pričujočega filma popolna izguba časa in naj vsakdo svojo pozornost nameni izvirniku. To do določene mere drži, vendar pa bi bilo zelo krivično reči, da The Guilty režiserja Antoina Fuque spada v isto kategorijo kot večina brezdušnih in generičnih čezlužnih predelav iz evropskega in azijskega trga. Kot je znano, se film odvija na eni lokaciji (policijski klicni center), vsa pozornost pa je usmerjena na glavnega junaka, ki skuša preko telefonskih klicev razrešiti navidez nerešljivo situacijo, hkrati pa se soočiti z lastnimi demoni in strahovi zaradi negotove prihodnosti. Ameriška predelava ima velikansko srečo, da osrednji lik odigra Jake Gyllenhaal, trenutno eden najboljših igralcev na svetu in on sam je dovolj velik razlog, da filmski puritanci dajo pričujočemu izdelku možnost vsaj enkratnega ogleda. Gyllenhaal je namreč v glavni vlogi znova izvrsten in postreže z ravno pravšnjo mero čustev, impulzivnosti in odločnosti, ki jo zahteva osrednji lik, Fuqua pa presenetljivo uspešno ohranja suspenz in tesnobno ozračje izvirnika, pa četudi okvirna zgodba ostaja bolj ali manj nespremenjena z zgolj malenkostnimi dodatki (eden od teh je, da se zgodba odvija v času množičnega požara v mestu, zaradi katerega je stanje na cestah še bolj kaotično kot sicer). The Guilty je morebiti res nepotrebna predelava in tisti, ki vihajo nos nad tovrstnimi čezlužniškimi projekti, bodo verjetno našli veliko razlogov za pritoževanje, toda kljub temu gre za enega redkih remakov, ki – če že nič drugega – povečini razume, zakaj je izvirnik v očeh mnogih tako unikaten in strašansko napet. Z drugimi besedami; The Guilty je remake, ki ga nismo potrebovali, a navkljub temu ni bebav in retardiran kot večina čezlužniških predelav.