Drama Herself se začne dokaj brutalno; Sandra se s svojima hčerkama igra v kuhiniji, nakar v prostor vstopi njen mož, otrokoma naroči, naj se igrata zunaj na dvorišču, nato pa Sandro surovo pretepe, medtem ko ena od hčerk steče do bližnje trgovine na pomoč. Te prve minute obetajo, da bomo priča surovo realistični drami o vsakdanjih grozotah ženske, ujete v nasilni zakon, vendar pa je to zgolj en del filma; Herself namreč ni toliko film o družinskem nasilju ali nasilju nad ženskami, ampak bolj o tem, kaj se zgodi z žensko, ko zapusti svojega nasilnega moža in se skuša postaviti na lastne noge. Sandra (čudovito emocionalna Clare Dunne) namreč ne čaka na boljše čase in četudi se nahaja v težki finančni in predvsem stanovanjski stiski, se odloči za sprva nemogoč podvig; s peščico prijateljev si bo zgradila hišo. Glavna odlika pričujočega filma je, da se dotika problematike nasilja in psihične zlorabe, vendar pa je žrtev tokrat mnogo več kot zgolj žrtev; Sandra je predstavljena kot močna, požrtovalna in iskrena ženska, ki z grajenjem hiše simbolično gradi svoje novo življenje, s seboj pa vzame tudi svoji hčerki, ki še vedno čutita konfliktna čustva do očeta, hkrati pa skušata mami uresničiti svoje sanje. Če bi se tovrstnega filma lotili čezlužniki, bi ga spremenili v politično korektno osladno limonado, na srečo pa je Herself produkt irske / britanske filmske produkcije, zato režiserka Phillipa Loyd (najbolj poznana po režiji megauspešnega muzikala Mamma Mia!) ustvari iskren, ganljiv in mestoma zabaven portret ženske emancipacije v predmestju, ki gledalca hkrati opozarja o žal pogosto zamolčanih problematikah sodobne družbe, hkrati pa opomni, da v krutem svetu ne sme pozabiti na moč ljubezni, požrtvovalnosti in predvsem skupnosti. In slednje je tudi srčika filma; sporočilo, da so na tem svetu še dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati drug drugemu in da ni nikoli prepozno za rojstvo v novo življenje. Edino, kar v filmu rahlo moti, je včasih preveč očitna izbira popularnih glasbenih uspešnic (od The Cranberries, The Killers pa vse do Davida Guette), ki so rahlo nevmesno vstavljene v zgodbo in s tem razbijajo pristni realizem prikazanega. Zunaj tega pa je Herself odlična družinska drama z močnim sporočilom, ki bo z gledalcem ostal še dolgo v spominu.
