Muzikali so, navkljub svoji pogosto optimističnem pristopu in očarljivosti, eden od tistih filmskih žanrov, ki vztrajno deli občinstvo na goreče oboževalce kot tiste, ki se jim ob misli na prepevanje in plesanje na velikem platnu naježi koža. In četudi se bo slišalo nenavadno, je muzikal Annette namenjen ravno slednjih; prvi angleško govoreči film francoskega provokatorja Leosa Caraxa, bi lahko označili za “anti-muzikal” ali skorajda parodijo klasičnih muzikalov, saj se na svojevrsten način ponorčuje iz vseh žanrskih klišejev in gledalčevih pričakovanj, hkrati pa še vedno uspe prikazati tragično ljubezensko zgodbo, kjer je humorja zgolj za vzorec. Annette je v osnovi romantična drama o destruktivnem zakonu med ciničnim stand-up komikom Henryjem in operno pevko Ann, ki žanjeta uspehe vsak na svojem področju, toda ob rojstvu njune hčerke Annette se jima življenje začne naglo obračati na glavo, njun odnos pa drvi v propad. Caraxov muzikal ni napolnjen z navdihnjenimi citati, razkošnimi plesnimi in pevskimi točkami in naivnim optimizmom, temveč je bistveno bolj ciničen, temačen in skorajda brutalno iskren, toda režiser kljub temu ohranja prefinjen občutek za filmsko poetičnost ter bizarni surrealizem, ki je mnogim francoskim filmarjem očitno močno pisan na kožo. Annette je film, začinjen z genialno čudaškimi idejami in groteskno abstrakcijo, ki s seboj prinaša globje sporočilo; Annette je npr. večino filma upodobljena kot lutka, simbolična marioneta izkoriščevalskih slavnih staršev, ki si z njeno prisotnostjo kupujeta priljubljenost javnosti . A kjer film najbolj zasije, je z izborom glavnih igralcev; impulzivni in cinični Adam Driver postreže s svojo doslej najboljšo predstavo v karieri, medtem ko je Marion Cotillard znova čudovito zadržana in šarmantna filmska diva, njuna raznolika vokalam pa poskrbita, da so pevske točke ne zgolj tehnično brezhibno izpeljane (pohvala pop rock duetu Sparks, ki ustvarita čisti glasbeni presežek), ampak tudi čustvene in neobičajno grobe. In slednje je tisto, kar bi nekatere gledalce znalo zmotiti; Annette ni klasični muzikal in se tudi to ne trudi biti, zato lahko oboževalcem žanra pričujoč film deluje nekoliko nesramno in nepotrebno cinično, prav tako pa bodo težko našli sočutje do Driverovega lika, ki je v osnovi izkoriščevalska baraba in čustvena razvalina brez empatije. Toda te neobičajne in drzne poteze delajo iz Annette nepozabno izkušnjo, Caraxov brezkompromisni umetniški pristop pa tako ali drugače ne bo nikogar pustil hladnega. Muzikal za ljudi, ki sovražijo muzikale.
