THX 1138 (1971)

THX 1138 | Lucasfilm.com

Rating: 7.5 out of 10.

George Lucas je ime, ki ga ni treba predstavljati, saj se je zavest moderne popkulture za vedno zapisal s svojo vesoljsko sago Star Wars, ki je leta 1977 postavila nove temelje v žanru komercialno usmerjene znanstvene fantastike in rodila eno najdonosnejših franšiz vseh časov. Toda čarobnost, barvitost, humor in razburljivost omenjene filmske uspešnice niso prisotni v njegovem celovečernem prvencu, distopični ZF drami THX 1138; svet, ki ga pričujoči film predstavi, je namreč hladen, sterilen, krut in urejen po zgledu najbolj strogih totalitarnih režimov. Čustva, spolnost in družina so teme, o katerih se ne sme govoriti, ljudje so redno omamljeni z drogami, ki zatirajo emocije, red pa je vzpostavljen s strani policijskih androidov, izdelanih v tovarni, kjer je zaposlen tudi glavni junak filma THX 1138 (Robert Duvall). Ko ta začne podlegati svojim nagonom in se zaplete v erotično razmerje s sostanovalko LUH, se znajde pod drobnogledom oblasti, ki ga želi strogo kaznovati, toda v THX 1138 se poleg strasti zbudi tudi želja po uporu. THX 1138 je v osnovi še ena “orwellovska” drama, postavljena v totalitarno distopično resničnost, ki potegne ogromno vzporednic z mehanizmi diktatur, še posebej fašizma in nacizma, estetska podoba sveta pa je namerno sterilna, hladna in zaznamovana z barvo “odsotnosti” oz. belo. Lucas za razliko od Orwella ali pa – če že govorimo o filmskih distopijah – Kubricka v klasiki A Clockwork Orange ni obremenjen s političnimi / družbenimi komentarji, ampak venomer ostaja zasidran v ironično intimni zgodbi o zatiranem posamezniku, ki se znajde v notranjem spopadu z lastnimi občutji, kar bo za nekatere dobrodošel pristop, spet druge pa bo zmotilo, da so svet in njegovi liki preveč hladni in enodimenzionalni, da bi do njih gojili kakšna pristna čustva. Ta hladnost je sicer namerna in filmu ne škoduje, temveč še bolj izpostavi grozljivost diktatur, ki zatirajo drugačnost, hkrati pa Lucas v slabi uri in pol ustvari vesolje, ki je nenavadno fascinanten, pa četudi neraziskan. Odlične igralske predstave, mamljiva atmosferična glasba in potrpežljiv tempo uspejo zakriti nekatere Lucasove začetniške napake in upam si reči, da je THX 1138 eden od njegovih boljših, če ne celo najboljših filmov v karieri.

Tom Clancy’s Without Remorse (2021)

Michael B. Jordan is on a mission of vengeance in 'Without Remorse'

Rating: 5.5 out of 10.

Tom Clancy je pisec vohunskih akcijskih romanov, ki nam je med drugim dal ikoničnega heroja Jacka Ryana, ki so ga doslej na malih in velikih ekranih upodobili Alec Baldwin, Harrison Ford, Ben Affleck in Chris Pine. Pa vendar akcija Without Remorse, posneta po Clancyjevem istoimenskem romanu iz leta 1993, ni še ena od mnogih avantur zgoraj omenjenega supervohuna, temveč nekakšen spin-off, kjer spremljamo nič manj razburljive prigode stranskega lika, “tjulna” Johna Clarka (Michael B. Jordan) z mučno preteklostjo; ko zapusti vojaške vrste in skuša uživati v mirnem življenju s svojo nosečo ženo, pride do tragedije, ko Clarku neke noči v hišo vdrejo oboroženi moški, umorijo ženo, njega pa hudo ranijo. Ko si Clark opomore, se kakopak proti vsem pravilom in opozorilom svojih nadrejenih odpravi na maščevalni pohod, ki pa ga nehote pahne v osrčje globalne zarote. Without Remorse je dokaj standarden akcijski triler, ki se niti ne trudi izogniti številnim žanrskim klišejem (med drugim so zlobneži znova Rusi, Clark pa odkrije zaroto, v katero so poleg ruskih militaristov vmešani tudi agenti ameriške obveščevalne agencije) in gledalca pelje po dobro znanih poteh kombiniranja vratolomnih akcijskih prizorov, kozmetičnega patriotizma in melodramatičnih zapletov, ob katerih bo še tako nezahtevna publika hitro ugotovila, da ne nosijo prav nobenega smisla. Film veliko upanja polaga v nastopaško predstavo Jordana, ki se v vlogi akcijskega junaka sicer dobro znajde, pa četudi njegov lik po vzpodbuni prvi tretjini izgubi vso globino in osebnost ter se prelevili v neuničljiv morilski stroj na dveh nogah, ki preživi še tako nemogoče preizkušnje. Pohvaliti velja tudi dobro izvedene akcijske prizore, ki pa se v drugi polovici začnejo močno ponavljati, s tem pa tudi film navkljub skromni dolžini 100. minut deluje preveč razvlečeno in glede na predvidljivost zgodbe tudi rahlo dolgočasno. Najbolj žalosti pa to, da je bil eden od scenaristov filma Taylor Sheridan, ki se je v preteklosti podpisal pod žanrske presežke kot je Sicario in Hell or High Water, medtem ko tu o njegovih sposobnostih pisanja ni ne duha ne sluha. Without Remorse je sicer spodobna žanrska zabava, ki pa je za gledalca ekvivalent obiska v restavraciji s hitro prehrano; hitro prebavljivo, vendar izredno pozabljivo.