“Dolemite is my name and fucking motherfuckers up is my game!” se glasi nalezljiva fraza uradnega botra rapa in hip hopa ter osrednje figure črnskega filma v 70. letih, Rudyja Rayja Moora. Moore se je sprva preživljal kot povprečen stand up komik, dokler ni razvil svojega obešnjaškega alter ega Dolomita, ki je bil za črnsko skupnost tisto, kar je v 80. in 90. letih belcem predstavljal Andrew Dice Clay. Dolomite je bil jezikav zvodnik, ki je zlagal vulgarne rime in občinstvo razvajal z mislimi, ki so bile kot masten pljunek v usta politične korektnosti in sofisticiranosti višjih družbenih slojev. Toda stand up nastopi zanj niso bili dovolj; želel si je postati filmska zvezda, kar mu je tudi uspelo z akcijsko komedijo Dolomite, ki je bila ob izidu spregledana, vendar pa je sčasoma postala eden od najbolj dobičkonosnih filmov 70. let. Moorovo turbolentno življenje skuša kronološko zajeti komična biografija Dolomite Is My Name, ki jo lahko brez kančka dvoma označimo za enega najbolj zabavnih filmov letošnjega leta. Veliko zaslug za takšen rezultat lahko pripišemo glavnemu igralcu Eddieju Murphyju, ki po dolgem času odigra eno od najboljših vlog v karieri; njegova karizma, komični timing, energija in nadživljenjska prezenca, izvrstno zajamejo tisto, kar je Moora naredilo nesmrtnega. Film na enako zabaven kot ganljiv način prikaže njegov vzpon in ozadje snemanja omenjene kultne komedije, kar služi kot material za navdihujočo zgodbo o tem, da moraš navkljub vsem oviram in zavrnitvam ostat zvest samemu sebi in obdržati pokončno držo. Takšne zgodbe so v filmih sicer pogoste in težko bi rekli, da pričujoči izdelek pri tem izstopa, toda Dolomite Is My Name je barvita, dinamična in še posebej po Murphyjevi zaslugi za počit smešna komedija, ki uspe nagovoriti celotno občinstvo, ne glede na barvo kože. In slednje je tisto, kar dandanes še kako potrebujemo.
