The Ballad of Buster Scruggs (2018)

Rating: 8.5 out of 10.

Brata Ethan in Joel Coen sta v svoji več kot 20 – letni filmski karieri dosegla že toliko, da ju je že odveč predstavljati. Letos sta se pod okriljem spletne platforme Netflix lotila zelo ambicioznega projekta in sicer antologije šestih kratkih zgodb, ki se odvijajo na Divjem zahodu in na katerih sta brata Coen delal že od začetka svoje kariere. Rezultat tega je The Ballad of Buster Scruggs, nenavadni vestern, ki združuje elemente burlesknega muzikala, situacijske komedije, tragedije, romantične drame in surrealne dialoške igre. Prepletanje teh žanrov v izročilo vesterna je kakopak zahtevno in lahko vodi do precej klavrne izvedbe, toda brata Coen sta že večkrat dokazala, da jima eksperimentiranje ni tuje in tudi tokrat ne razočarata. Pričujoči film je izvrstni kolaž vsebinsko nepovezanih zgodb, ki pa jih združuje značilni “coenovski” humor, prečudovita vizualna podoba (vsak široki kader puščavske prerije, travnatih poljan in zasneženih gora je sapo jemajoč), nekonvencionalna pripovedna nit ter spretno menjavanje tona posameznih epizod. Velja opozoriti, da se film začne kot odbita komedija in gledalec sprva pričakuje, da bo takšen izdelek v celoti, toda nekje na polovici brata Coen obrneta ploščo in postrežeta s precej bolj mračnimi, nasilnimi in celo romantičnimi momenti, tempo pa se prav tako umiri in v zgodbe vnese več melanholije. Ta preobrat zna biti za gledalce rahlo nadležen, vendar če se mu prepustite, boste na koncu bogati za čudovito izkušnjo. Skratka; The Ballad of Buster Scruggs je še en izvrsten izdelek bratske naveze Coen, ki redko razočara.

Glengarry Glen Ross (1992)

Brez naslova

Rating: 9 out of 10.

Prodaj ali umri. Ta moto predstavlja rdečo nit znamenite gledališke igre Davida Memeta z naslovom Glengarry Glen Ross iz leta 1984. Zgodba, ki se odvije v dveh dneh, ponudi vpogled v življenja nepremičninskih agentov in njihovih osebnih kriz; eden od teh je tudi Sheley Levene (Jack Lemmon), nekdaj uspešni sklenitelj poslov, ki ga je na stara leta povozil čas in postavil pred konkurenco v podobi mlajšega in ošabnega agenta Richarda Rome (Al Pacino). Ko se v pisarni oglasi predstavnik njihove firme (fenomenalni cameo Aleca Baldwina) in naznani, da morajo v tednu dni skleniti več nemogočih ponudb ali pa bodo odpuščeni, napetost zunaj in znotraj pisarne zgolj narašča. Glengarry Glen Ross resda obravnava temo, ki širšemu občinstvu ni ravno zanimiva (trg nepremičnin), vendar pa sta tako igra kot kakopak tudi film v režiji Jamesa Foleyja obarvana z odličnimi dialogi in dinamiko, ki uspejo gledalca nemudoma potegniti v zgodbo, hkrati pa tematiko obrazloži na dovolj preprost način, da se je ob vsakem ogledu moč naučiti nečesa novega. V osnovi pa je Glengarry Glen Ross moderna drama o pohlepu, moči, ki jo kapital izvaja nad posameznikom, hkrati pa tragedija o razčlovečenju delavskega razreda, ki mora za uspeh ne zgolj garati, ampak tudi lagati in manipulirati. Prištejmo k temu še prvorazredno igralsko zasedbo, unikatni črni humor ter srhljivo sporočilo, ki še danes zveni preroško in dobimo eno od velikih filmskih mojstrovin 90. let.