Romeo + Juliet (1996)

Genre Grandeur: Romeo + Juliet (1996) | FILM GRIMOIRE

Rating: 7 out of 10.

Četudi dela Williama Shakespearja veljajo za literarne klasike, jih je bilo že od nekdaj težko pretvoriti v gledljivo filmsko adaptacijo, še posebej zaradi specifičnosti jezika in metaforičnosti, ki bi se sodobnemu gledalcu zdela preveč teatralna in za lase privlečena. Zanimivega eksperimenta se je lotil avstralski režiser Baz Luhrmann in vsem znano ljubezensko tragedijo iz Verone, ki v ospredje postavlja dve sprti družini in njuna mlada ljubimca Romea in Julijo, postavil v moderno okolje nove Verone, zaznamovano s hip hop glasbo, neonskimi lučmi, pištolami in modnimi oblekami, pri tem pa je ohranil izvorno Shakespearjevo besedilo. Romeo + Juliet je film, ki že v uvodnih minutah s predstavitvijo likov, zapakirano kot filmski napovednik, nakaže, da premore ogromno stila in ta občutek gledalca nikoli ne zapusti. Luhrmannova vizija Romea in Julije je vizualno atraktivna, občasno načičkana in kičasta, zvočno zaznamovana z bučno moderno pop glasbo in pospremljena s čudovito fotografijo. Strinjamo se, da film premore ogromno stila, toda bistvena je tudi vsebin in tudi tu Romeo + Juliet ne razočara, saj postreže s prepričljivo kemijo med glavnima igralcema Leonardom DiCapriom in Claire Danes, ki izvrstno upodobita tragični par za novo generacijo ter z ravno pravšnjo mero romance, akcije in humorja. Igra je na trenutke nekoliko teatralna, toda na srečo ima Luhrmann na svoji strani kompetentne igralce, ki svoje delo opravijo brez težav. Specifični stil sicer ne bo prepričal vsakega gledalca, toda Romeo + Juliet predstavlja močan most med klasičnim in modernim medijem literature in filma.

You Rang, M’Lord (1990 – 1993)

Rezultat iskanja slik za you rang m'lord

Rating: 10 out of 10.

Britanska humoristična nadaljevanka You Rang M’Lord je ob predvajanju na začetku 90. let naletela na precej medel odziv kritike in občinstva še posebej zaradi drugačnega pristopa do ustvarjanja angleškega “sitcoma” ter nekoliko kompleksnejšega razvijanja zgodbe, ki ni izvabljala zgolj smeh, ampak tudi presenetljivo veliko resnejših trenutkov. Serija, postavljena v leto 1927, v ospredje postavlja premožno družino Meldrum in njeno služinčad, pri tem pa se osredotoča na vselej prisotne razredne razlike, kjer pogosto mali človek izpade bolj moder in iznajdljiv kot snobovsko plemstvo. Zato ne preseneča, da so člani družine Meldrum vsi po vrsti rahlo trčeni; Lord Meldrum je strahopetni prešuštnik, njegov brat Teddy ima fetiš na služkinje in karbolno milo, tašča Lady Lavender je že zdavnaj izgubila pamet in rada meče hrano v služabnike, hčerka Poppy je razvajena in egoistična koketa, medtem ko je Cissy lezbična aktivistka, ki ima edina posluh za zahteve delavskega razreda in tudi največ zdrave pameti v družini. A tudi služinčad ni kaj boljša; butler Alfred je lopov in lažnivec, lakaj James je zatežen snob, služabnica Ivy (sicer tudi Alfredova hčerka) je dobrosrčna, vendar otročje naivna itd. Da je bila serija sprejeta z zadržanostjo, ni ravno presenetljivo, saj je za format povprečne situacijske komedije vendarle prezahtevna; epizode se vlečejo do 45 minut in so večkrat zaznamovane z enako odbitim kot črnim humorjem, liki imajo bistveno več negativnih kot pozitivnih lastnosti, serija pa postreže tudi z veliko resnejšimi momenti. Vendar jo ravno vse to, kar je javnost sprva odbijalo, hkrati tisto, kar serijo dela še posebej močno; da namerno krši pravila situacijske komike in izpostavi večne konflikte med nižjim in višjim slojem, pri tem pa nikogar ne favorizira, ampak se posmehuje prav vsakomur. Humor je prefinjen, skrbno porazdeljen po epizodah in vedno zadane v polno, liki pa simpatično hudobni (z redkimi izjemami), da se nam dokaj hitro prikupijo. You Rang M’Lord je nadaljevanka z ogromno tveganja, ki lahko tako perfektno uspe samo na vsake sto let.