Britanska humoristična nadaljevanka You Rang M’Lord je ob predvajanju na začetku 90. let naletela na precej medel odziv kritike in občinstva še posebej zaradi drugačnega pristopa do ustvarjanja angleškega “sitcoma” ter nekoliko kompleksnejšega razvijanja zgodbe, ki ni izvabljala zgolj smeh, ampak tudi presenetljivo veliko resnejših trenutkov. Serija, postavljena v leto 1927, v ospredje postavlja premožno družino Meldrum in njeno služinčad, pri tem pa se osredotoča na vselej prisotne razredne razlike, kjer pogosto mali človek izpade bolj moder in iznajdljiv kot snobovsko plemstvo. Zato ne preseneča, da so člani družine Meldrum vsi po vrsti rahlo trčeni; Lord Meldrum je strahopetni prešuštnik, njegov brat Teddy ima fetiš na služkinje in karbolno milo, tašča Lady Lavender je že zdavnaj izgubila pamet in rada meče hrano v služabnike, hčerka Poppy je razvajena in egoistična koketa, medtem ko je Cissy lezbična aktivistka, ki ima edina posluh za zahteve delavskega razreda in tudi največ zdrave pameti v družini. A tudi služinčad ni kaj boljša; butler Alfred je lopov in lažnivec, lakaj James je zatežen snob, služabnica Ivy (sicer tudi Alfredova hčerka) je dobrosrčna, vendar otročje naivna itd. Da je bila serija sprejeta z zadržanostjo, ni ravno presenetljivo, saj je za format povprečne situacijske komedije vendarle prezahtevna; epizode se vlečejo do 45 minut in so večkrat zaznamovane z enako odbitim kot črnim humorjem, liki imajo bistveno več negativnih kot pozitivnih lastnosti, serija pa postreže tudi z veliko resnejšimi momenti. Vendar jo ravno vse to, kar je javnost sprva odbijalo, hkrati tisto, kar serijo dela še posebej močno; da namerno krši pravila situacijske komike in izpostavi večne konflikte med nižjim in višjim slojem, pri tem pa nikogar ne favorizira, ampak se posmehuje prav vsakomur. Humor je prefinjen, skrbno porazdeljen po epizodah in vedno zadane v polno, liki pa simpatično hudobni (z redkimi izjemami), da se nam dokaj hitro prikupijo. You Rang M’Lord je nadaljevanka z ogromno tveganja, ki lahko tako perfektno uspe samo na vsake sto let.