Polytechnique (2009)

Rezultat iskanja slik za POLYTECHNIQUE 2009

Preden je osvojil filmski svet z vrhunskimi izdelki kot so The Prisoners, The Enemy in Blade Runner 2049, si je režiser Denis Villeneuve v rodni Kanadi pridno ustvarjal ime z edinstvenim avtorskim pečatom in večkrat provokativnimi filmi. Eden takšnih je tudi surova drama Polytechnique, posneta na podlagi resničnega pokola, ki se je 6. decembra 1989 pripetil na tehnični fakulteti v Montrealu in vzel življenja 14 študentov. Dogodek je prikazan iz treh perspektiv; morilca in dveh žrtev, ki se na ekstremno situacijo odzoveta vsak na svoj način. Film potegne mnogo vzporednic z mojstrovino Elephant ameriškega filmarja Gusa Van Santa, saj se oba osredotočata na strelski pohod po šolskih hodnikih in tega prikažeta iz različnih zornih kotov, ki gledalcu omogoča lažje razumevanje motivov, ki so privedli do tragedije. In medtem ko je Van Sant z vidika razlaganja precej bolj zadržan in uporabi podobe kot pripovedno nit, je Villeneuve nekoliko bolj odprt in ponudi sicer minimalistično obrazložitev morilčevih seksističnih prepričanj, vendar pri tem še vedno ostaja hladnokrven in neusmiljen. Polytechnique ni zgolj film o pokolu, ampak se dotakne podcenjujočega položaja žensk v sodobni družbi ter ozkih pogledov na njihovo poklicno pot. Nekatere bo morebiti zmotila razvlečenost prizorov ter nenadni preskoki med časovnimi obdobji, vendar to je pač stil, ki ga Villeneuve najbolj obvlada in mu ga niti najmanj ne moremo zameriti.

Ocena -5

Stalker (1979)

Rezultat iskanja slik za stalker 1979

Rating: 10 out of 10.

Legendarni ruski režiser Andrei Tarkovsky je v 70. letih na vrhuncu svoje ustvarjalne moči zaplodil kar dve klasiki žanra t.i. filozofskega ZF filma; Solaris in Stalker. Slednji je zelo svobodna adaptacija izvrstnega romana Piknik ob robu ceste bratov Strugacki, ki ohrani zgolj okvirni koncept, medtem ko znotraj le tega ustvari kompleksno zgodbo o univerzalnih temah kot so iskanje identitete, ustvarjalni procesi v umetnosti, trpljenje, razumevanje koncepta časa in prostora ter soočanje z minljivostjo oz. smrtjo. Tako roman kot film predstavita skrivnostno območje, imanovano Cona, katerega Tarkovsky predstavi v dvojni vlogi; kot prostor, kjer so zakoni narave in fizike popolnoma obrnjeni na glavo in tekom zgodbe kot nekakšna antioaza, kjer lahko vsak človek pride v kontakt s svojimi najglobjimi strastmi in posledično sreča samega sebe. Znotraj Cone spremljamo mistično potovanje treh glavnih junakov, med drugim tudi vodiča Stalkerja, ki za seboj nosi še posebej mučno vsakdanjost, zaradi katere ironično vedno znova beži nazaj na kraj, poln skrivnosti in nevarnosti. Stalker je film o potovanju v srce teme, proti sliki, ki nas hkrati privlači kot odbija, je kot film ceste brez ceste in jasnega cilja. S spranimi barvami, pristno atmosfero zapuščenega postčernobilskega okolja pred samo eksplozijo v Černobilu, izrazito naturalistično igro ter večplastno pripovedno nitjo, kateri mora gledalec nameniti ogromno pozornosti, je Stalker prvovrstna ZF klasika, ki požre vse čezlužne žanrske predstavnike za zajtrk. Še nikoli prej in potem namreč nismo bili deležni nečesa tako imenitnega in unikatnega. Ruska klasika.