V času ekstremne politične korektnosti, ki je uspela najti pot v svet filmske umetnosti in to spremenila v propagandno trobilo kaviar liberalcev iz Hollywooda, se zdi, da so filmi, ki bi gledalca sprovocirali, celo ujezili ali pa ga morebiti vzpodudili k alternativnemu razmišljanju o določenih aktualnih problematikah (npr. rasizem), povsem izginili. Zato je napočil čas, da neodvisna filmska produkcija, ki še ni podlegla zakonitostim ameriške tovarne sanj, ponudi nekaj drznega, nekonvencionalnega in v tesnem stiku z realnostjo, katera nas obdaja. Black Cop je takšne vrste izdelek; zmes surove kriminalke in satire z osrednjim likom neprištevnega, arogantnega in skorumpiranega temnopoltega policista, ki se nekega dne odpravi na pohod po mestu z namenom izvajanja nasilja nad pretežno belimi civilisti. Pričujoči filmi problematiko rasne segregacije obravnava s prefinjenim zasukom oz. menjavo kože policista in civilista, kar bi nekateri gledalci lahko razumeli kot pozivanje k nasilju, vendar pa je Black Cop v prvi vrsti kompleksna študija človeka, ki zlorabi službena pooblastila v namene zlaganega križarskega pohoda zoper rasizem policistov nad temnopoltim prebivalstvom. Plošča je obrnjena, nasilje pa ostaja enako okrutno ter poniževalno. Film je bil sprva mišljen kot kratkometražni izdelek, kar se mu tudi pozna, saj nekatere prizore po nepotrebnem razvleče in upočasni tempo, vendar pa je drzna narava izdelka tisto, kar je treba upoštevati. Black Cop je film, ki ga Hollywood ne bi nikoli naredil, saj bi za to potreboval bistveno več poguma in domišljije.

Ocena +4