Franšiza ZF grozljivk Predator, ki je svetu predstavila eno najbolj ikoničnih pošasti v zgodovini filma, nezemeljskega lovca Predatorja, je zadnja leta neuspešno tičala v kotlu kreativnega dolgčasa, ki je zaplodil cel kup pozabljivih filmskih smeti.Zahvalimo se lahko režiserju Danu Trachtenbergu, ki je leta 2022 pozitivno presenetil s predzgodbo Prey in dostavil dobro kombinacijo razburljive akcije, gravža, suspenza in celo čustvene globine. Ravno zato se zdi smiselno, da usoda franšize počiva v Trachtenbergovih rokah, ki vsaj zaenkrat daje občutek, da ve kaj počne in ga ni stran iskanja novih (in morebiti celo provokativnih) načinov, da bi raziskoval dosedaj še nevidene plati Predatorjeve mitologije. Pred novim celovečercem z naslovom Predator: Badlands, ki bo luč sveta ugledal še letos, je Trachtenberg poskrbel za še eno manjše presenečenje in “naskrivaj” dostavil animirano antologijo Predator: Killer of Killers, ki bi jo še najbolj preprosto opisali kot predjed tega, kar v pričujoči franšizi šele prihaja. Animirani film predstavi tri like iz različnih zgodovinskih obdobij, ki vsak na svoj način trčijo ob Predatorja; prva je neusmiljena vikinška bojevnica Ursa, ki skuša maščevati smrt svojega očeta, drugi je nesojeni samuraj Kenji, ki zapusti svoje vrste in postane odpadniški ninja, tretji pa je ameriško-mehiški vojni pilot Torres, ki na vrhuncu druge svetovne vojne postane tarča flote Predatorjev. Največja moč filma Predator: Killer of Killers leži v njegovi čudoviti in vzdušni animaciji, ki fantastično ujame atmosfero tako hladnega nordijskega okolja, eksotične (in poetične) fevdalne Japonske ter kaotične letalske klavnice druge svetovne vojne. Posamezne zgodbe so resda dokaj osnovne in predvidljive, vendar pa Trachtenberg poskrbi, da gledalcu nikoli ni dolgčas, še posebej po zaslugi vznemirljive akcije in resnično “privlačnega” gravža, ki ga je tokrat res ogromno, kar pa sovpada z duhom franšize. Kot že rečeno; Predator: Killer of Killers ne prinaša ničesar novega v Predatorjevo mitologijo, je pa kljub temu izredno vznemirljiva animirana zabava, ki sporoča, da je franšiza (zaenkrat) v dobrih rokah.

Vstop v sanje oz. kraja sanj predstavlja enega od osrednjih motivov Nolanove moderne klasike Inception, v kateri smo spremljali profesionalnega tatu, ki se je zmožen infiltrirati v posameznikove sanje in iz njih izbrskati občutljive osebne podatke. Nolanova vizija sanj je bila hierarhična oz. razdeljena v posamezne stopnje, ki so poglabljale človekovo podzavest in s tem postale bolj ranljive za psihološke vdore vsiljivcev. Nekaj let pred omenjenim filmom se je s podobnim konceptom ukvarjala tudi anima Paprika, posneta po istoimenskem ZF romanu Yasutake Tsutsuija, ki pa je ubrala bistveno bolj abstrakten pristop do analize človekovih sanj, pri tem pa ohranila nekaj tehnološkega ozadja; dogajanje filma je namreč postavljeno v bližnjo prihodnost, kjer izum naprave DC Mini omogoča posameznikov vstop v sanje nekoga drugega, katere lahko tudi aktivno spreminja. Ko se v sanjah ljudi začne pojavljati t.i. sanjski teroristi, ki ukrade napravo in z njo povzroči epidemijo nočnih mor po celem mestu, se skupina znanstvenikov požene na lov za njim, pridruži pa se jim še skrivnostna psihologinja Paprika, sicer sanjska različica ambiciozne znanstvenice Atsuko Chiba. Paprika je zaznamovan s čudovito surrealno animacijo, ki film ponese v območje čiste abstrakcije, kjer je meja med sanjami in resninostjo popolnoma zabrisana in temu primerno je tudi okvirna zgodba večino časa sila enigmatična in namerno nejasna. Režiser in scenarist Satoshi Kon se tokrat kreativno spusti iz vajeti ter ustvari film, ki bi lahko bil produkt nezavednega oz. nečesa, kar ni nujno logično ali namenjenu konvencionalnemu razmisleku. Večplastna zgodba, odbiti liki, poglobljena filozofska seciranja univerzalnih tem kraje identitete in človekove zasebnosti so glavni aduti moderne japonske filmske klasike, ki pa zaradi svoje neobičajne strukture in močne abstrakcije lahko predstavlja prehud zalogaj za tiste, ki bi si želeli bolj konvencionalne gledalske izkušnje. Za to pa obstaja Inception.