Za nepoučene; Lizzie Borden se je zapisala v ameriško zgodovino kot glavna osumljenka v brutalnem dvojnem umoru njenih staršev, ki se je pripetil 4. avgusta 1892. Njena podoba mladega dekleta s hladnim pogledom in sekirico v rokah je postala del čezlužne popkulture, sloviti umor pa je navdihnil mnoge veje umetnosti; od literature, glasbe in filma, kjer je njeno življenje doživelo že nekaj adaptacij. Najnovejša se imenuje Lizzie in skuša karseda avtentično prikazati dogodke, ki so privedli do brutalnega zločina, pri tem pa brez ovinkarjenja sledi splošnemu prepričanju, da je Lizzie umorila starše s pomočjo hišne služabnice Bridget, s katero je tudi zapletla v skrivno lezbično razmerje. Film na kratek in jedrnat način beleži dogodke znotraj hiše Bordenovih in izlušči razloge za usodno dejanje glavnih junakinj, hkrati pa najde dovolj časa za razvoj njunega odnosa in tragičnega prikaza disfunkcionalne družine, ki se ruši pod težo nasilja, poniževanja in zlorab. Film oba vidika zgodbe predstavi prepričljivo, za kar se je treba zahvaliti odlični igralski predstavi Chloë Sevigny in Kristen Steward v vlogi Lizzie in Bridget. V okviru žanra biografskih filmov izdelek ne predstavlja presežka, saj wikipedično naniza že vsem dodobra znane podatke, vendar znotraj že videne zgodbe vnese ravno pravšnjo mero čustev in napetosti, da ne izpade sterilno in dolgočasno. Lizzie je za oboževalce kostumskim dram z nekaj več ostrine povsem spodoben izdelek.

The Germs je bila ena od punk senzacij iz konca 70. let, ki je kljub kratkotrajni karieri in nikoli doseženem velikanskem uspehu pustila močan pečat na underground sceni, njen kitarist Pat Smear pa si je ustvaril kariero spremljevalnega kitarista zasedbe Nirvana in Foo Fighters. A jedro omenjene punk skupine je bil Darby Crash, karizmatični in hkrati skrivnostni vokalist, ki si je utvaril sloves podivjane zverine na odru ter oboževalca tako spornih osebnosti kot je bil Charles Manson in Adolf Hitler, v zasebnem življenju pa se je boril z odvisnostjo od heroina ter obsedenostjo s “petletnim načrtom”, ki bi ustvaril in tudi pokopal skupino Germs. Biografska glasbena drama What We Do In Secret ponuja podroben vpogled v delovanje skupine in ozadje punk scene v Los Angelesu, hkrati pa se osredotoča na prikaz Darbyjevih konfliktov s samim seboj ter njegovim naglim padcem v heroinsko brezno, iz katerega ni več našel poti ven; 7. decembra 1980, le dan pred  atentatom na mirovniškega glasbenika Johna Lennona, si je Darby vzel življenje s prevelikim odmerkom heroina. Film veliko pozornosti namenja pevčevi misteriozni obsedenost z že omenjenim načrtom, njegovo determinacijo, da bo v zgolj petih letih postal večji od The Beatles ter umrl na vrhuncu svoje slave (kar mu je na nek način tudi uspelo). Četudi gre za precej standardno filmsko biografijo, ki kronološko naniza najbolj pomembno dogodke v karieri skupine, je zaradi odlične igralske predstave Shana Westa, pristne punkerske energije, hitrega tempa in prepričljivega zajetja dekadentnega duha alternativne glasbene scene v 70. letih več kot vredna ogleda. Spoštljiv poklon punku in enemu njegovih najbolj vplivnih (ter spregledanih) frontmanov vseh časov.