Posneti film o življenju in karieri verjetno ene največjih glasbenih ikon 20. stoletja, folk rock pionirja Boba Dylana, je vse prej kot preprosto delo; Dylan se je v zgodovino glasbe zapisal kot izredno enigmatična, kompleksna, kontradiktorna in kameleonska osebnost, ki je znala občinstvo enako močno navdušiti kot tudi razjeziti. A Complete Unknown je film režiserja Jamesa Mangolda, ki se osredotoči na dve pomembni leti v zgodnejšem obdobju glasbenikove karieri; začne se z letom 1961, ko se dvajsetletni Dylan preseli v New York, naveže stik s priljubljenim folk pevcem Petom Seegerjem in naglo postane ena od vzhajajočih zvezd lokalne folk scene, nekje na polovici pa film preskoči v leto 1964, ki je zaznamovan z Dylanovo kontroverzno odločitvijo, da zamenja akustično kitaro za električno in glasbo približa mainstreamovskemu rock’n’roll občinstvu. Že od uvodnega kadra dalje je očitno, da je Mangold vložil ogromno truda v to, da bi ero Dylanovega preskoka iz folka v rock prikazal karseda avtentično, kar mu je vsekakor uspelo; s tehnične plati je namreč A Complete Unknown presežek, saj se lahko pohvali z čudovito fotografijo, pristnim vzdušjem glasbenega duha 60. let in odličnim izborom glasbe. Seveda velja pohvaliti tudi nekatere izvrstne igralske predstave, še posebej Timothyja Chalameta, ki ni zgolj osupljivo podoben resničnemu Dylanu, ampak fantastično ujame njegovo enigmatično karizmo, nič slabši pa ni Edward Norton kot Seeger, ki prav tako pusti močan vtis. Žal pa se Mangoldovemu filmu pozna, da je produkt Hollywooda, ki zahteva prilagodljivost in všečnost za širše občinstvo; Dylanovo življenje je tako prikazano na precej konvencionalen, formulaičen in “varen” način, na več mestih film deluje nedodelano (še posebej, ko se osredotoča na Dylanove odnose z ženskami), hkrati pa zelo očitno cilja na oskarjevsko publiko, ki je že od nekdaj zelo zagreta za klasične filmske biografije. A Complete Unknown je tako prisrčen poklon Dylanovi glasbeni zapuščini, za poglobljenost pa vam še vedno ostanejo dokumentarci Martina Scorseseja.

Čilski režiser Pablo Larrain se je navkljub izletom v različne žanre (nazadnje je navdušil s satirično grozljivko El Conde) najbolj proslavil z eksperimentalnimi biografskimi filmi o najpomembnejših ženskah 20. stoletja. Njegov izrazito minimalistični in poetični pristop do razgaljanja zasebnih življenj močno oboževanih in žal tudi nerazumljenih žensk kot sta bili Jackqueline Kennedy in princesa Diana je prinesel svežino znotraj žanra filmski biografij in ustvaril protipol konvencionalnim hollywoodskim melodramam, ki so prepogosto zapadle v melodramatično prirejanje dejstev in osladno poveličevanje dosežkov portretirane osebe. Larrain svojo neuradno trilogijo o ženskah uspešno zaključuje s filmom Maria, ki sledi kompleksnemu življenju in razburkani karieri legendarne ameriške operne pevke grških korenin Marie Callas (1923-1977), ki je navduševala ljubitelje opere s svojo prepoznavno čustveno interpretacijo in širokim glasovnim razponom, hkrati pa je dvigovovala prah zaradi močnega temparamenta in medijsko odmevnih afer, še posebej z grškim ladjarskim tajkunom Aristotlom Onassisom. Podobno kot filma Jackie in Spencer je tudi Maria zamišljen kot globoko intimen portret operne pevke, ki otožno tiči v senci stare slave; z izjemo krajših flashbackov je dogajanje postavljeno v Pariz, kjer se Callasova v zadnjem tednu svojega življenja sooča z vse bolj šepajočim zdravjem, dvomi v obuditev njene pevske kariere in obujanjem spominov na preteklost. Larrainov film znova prepriča s svojim nekonvencionalnim pristopom ter domiselnim eksperimentiranjem s klišeji filmskih biografij, hkrati pa poskrbi za izpiljeno vizualno podobo, izvirni poetični simbolizem ter boleče iskreno demistifikacijo pevkine persone. Za slednje se je potrebno zahvaliti predvsem fenomenalni igralski predstavi Angeline Jolie, ki je pokojni pevki neverjetno podobna in uspešno zajame tako njeno temparamentnost kot tudi ranljivost. Maria je tako več kot uspešen zaključek Larrainove trilogije o pomembnih ženskah 20. stoletja, ki bo prepričal predvsem tiste, ki hrepenite po nekoliko drugačni izkušnji z žanrom filmske biografije.