
The Asphalt Jungle film vseh filmov. Film, brez katerega ne bi obstajalo mnogo drugih filmov. Film, brez katerega ne bi bilo tudi takšnih režiserskih kalibrov kot sta Martin Scorsese in Quentin Tarantino. Klasični film o ropu, ki se sicer posreči, vendar s seboj povleče konflikt, star kot samo človeštvo; pohlep in dvojne igre vseh udeležencev, ki se želijo polastiti svoje pogače in še česa več. Gre za monumentalno delo Johna Hustona, ki je s tedaj razmeroma neznano igralsko ekipo (Sterling Hayden je bil recimo na črni listi Hollywooda zaradi domnevne vpletenosti s komunistično partijo, medtem ko je bila Marilyn Monroe še na začetku igralske poti) in omejenim proračunom znova dokazalo, da je manj lahko več ali pa kar vse. Hustonova himna človeškemu pohlepu je namreč prizemljen, naturalističen in niti malo sentimentalen prikaz tragičnih posledic, ki jih s seboj prinaša govorica denarja in želje po zaslužku. Film uspe doseči to stopnjo realizma zaradi odlične igralske zasedbe in likov, ki so si osebnostno raznoliki (Hayden tako igra nasilnega postopača, Sam Jaffe pa je natančni in preračunljivi bivši arestant dr. Riedenschneider) in zato so kontrasti med njihovimi dejanji in reakcijami še toliko bolj zanimivi za gledalca. Sam rop namreč predstavlja zgolj manjši del zgodbe, medtem ko se Huston večino časa posveča likom in njihovim zapletenim odnosom, pri tem pa ne pozabi na obvezno napetost ter pristno noirovsko ozračje 50. let. Nepozabna mojstrovina.
