The Incident, ki obeležuje prvi filmski nastop legendarnega igralca Martina Sheena, spada v pozno obdobje filma noir, ko je omenjeni žanr že izgubljal na popularnosti in posledično začel pridobivati nove oblike umetniškega izražanja. The Incident tako ni klasični film noir, četudi ohranja mnogo zanj značilnih elementov; nočno dogajanje, klavstrofobično ozračje, izrazito črno-bela fotografija in liki, katerih dejanja gledalca sprovocirajo do te mere, da začne izgubljati vero v dobro človeštva. V osnovi gre za film, ki preko preproste zgodbe o skupini potnikov na vlaku, katere začneta terorizirati dva sadistična barabina, razgali podobo Amerike in sveta, ki kljub umeščenosti v pozna 60. leta potegne ogromno vzporednic z današnjim stanjem človeškega duha. Potniški vagon, kjer se odvije večino dogajanja, služi kot portret sveta, v katerem živijo raznoliki posamezniki (nesrečni zakonski par, mlada zaljubljenca, sramežljiv homoseksualec, rasistični temnopoltež, ki uživa v nasilju nad belci) z isto osebnostno težavo; popolno apatičnostjo in neobčutljivostjo nad nasiljem in grozotami, ki se odvijajo pred njihovimi očmi. Posamezni potnik se večino časa briga zase in ne uspe reagirati niti takrat, kadar je osebno izzvan, kar se sliši kot absurd, vendar točno takšen je današnji svet; dokler je naš domači prag nedotaknjen, nam vso nasilje in krivice ne pridejo do živega. The Incident je mojstrsko zrežirana, tempirana in odigrana urbana drama, ki s surovo fotografijo in široko galerijo bolj ali manj nesimpatičnih likov gledalcu nakloni konkretno klofuto, pa četudi na trenutke svoje pesimistično sporočilo drži za vajeti. Film noir, ki ga zlepa ne boste pozabili.

V filmih noir so bili običajno glavni liki antiheroji oz. osebe, ki resda sprejemajo svet z dobršno mero cinizma, samozadostnosti in vulgarnosti, vendar pa so globoko v sebi ljudje, ki si ob koncu dneva želijo prevlado dobrega nad zlim. V primeru klasike Where The Sidewalks Ends temu ni tako; glavni junak je namreč pokvarjen in nasilni policist, ki neusmiljeno premikasti vsakoga, ki se mu postavi po robu, vendar se neke noči vse to spremeni, saj ponesreči ubije glavnega osumljenca v umoru mestnega pomembneža in se v navalu panike znebi njegovega trupla, tekom preiskave pa policija vrže na oči na osumljenčevo privlačno ženo in njenega očeta. Where The Sidewalks Ends je klasični film noir, ki tematizira uničujočo “moč” nasilja v sodobni družbi in izpostavi težaven psihološki konflikt, kjer se je srboriti policist prisiljen soočiti s posledicami svojih dejanj, odkriti umazane podrobnosti iz svoje preteklosti in hkrati rešiti ljubezen svojega življenja, ki morebiti predstavlja edino simbolno moč upanje v tej umazani zgodbi. Režiser Otto Preminger prepriča gledalca s prepričljivim noirovskim ozračjem (večina filma se – kot je moč pričakovati pri tovrstnem žanru – odvija v ponoči in v utesnjenih stanovanjskih), kafkovskim dramatičnim tokom, izvrstno igro Dana Andrewsa in prelepe Gene Tierney (skupaj sta že igrala v Premingerjevi klasiki Laura) ter grenko sladkim zaključkom, ki kljub optimističnemu duhu ne zapade v sentimentalnost in glavnim junakom ne pusti, da se izmuznejo kruti usodi. Mojstrovina žanra.

Ocena 5