Režiser in scenarist Tom McCarthy, ki se je pred dobrimi sedmimi leti proslavil z proceduralno dramo Spotlight o skupini preiskovalnih novinarjev, ki razkrivajo ozadja pedofilskih afer v katoliški cerkvi, se s dramskim trilerjem Stillwater znova (pa četudi zgolj delno) opira na resnično zgodbo, tokrat o odmevnem sodnem procesu zoper ameriško študentko Amando Knox, ki so jo leta 2007 v Italiji spoznali za krivo umora svoje sostanovalke Maredith Ketcher. V filmu spremljamo robustnega in konzervativnega fizičnega delavca iz Oklahome Billa Bakerja, ki se odpravi v francoski Marseille, da bi obiskal svojo hčerko, ki prestaja zaporno kazen zaradi obtožbe, da je umorila svojo cimro in skrivno ljubimko. Na prvi pogled bi trdili, da bo Stillwater še en od čezlužnih filmov, ki se skuša napajati s senzacionalnostjo in za Hollywood značilnim pretiravanjem, vendar pa na srečo McCarthy dovolj spreten in odgovoren filmar, da do tega nikoli ne pride. Še več; Stillwater je navkljub nekaterim elementom detektivke (še posebej v prvi polovici, kjer Bill v slogu “ribe na suhem” tava po Marseillu in skuša dokazati hčerino nedolžnost) presenetljivo ganljiva in kompleksna drama o človeških odnosih, odpuščanju ter (pre)težki ceni maščevanja, ki lahko zamrači posameznikov um, hkrati pa se dotakne tudi medkulturnih razlik in kako te ljudi hkrati ločujejo kot tudi na svoj način združujejo. Srčiko filma pa predstavlja Bill, ki ga izvrstno odigra Matt Damon in pooseblja sicer grešnega in nepopolnega posameznika, katerega poganjajo ljubezen do hčerke kot tudi želja po tem, da bi postal boljši človek. In ravno v teh trenutkih, kjer spremljamo Billa v emocionalnih pogovorih s hčerko in simpatično francosko igralko, s katero se zaplete v sprva platonsko razmerje, film najbolj zasije, saj se s tem distancira od formulaične kriminalke, katero sprva obljublja. McCarthyjev film sicer ni popoln, saj vključuje nekaj nevmesnih epizod (v enem trenutku Billova hčerka poskuša storiti samomor, vendar v nadaljevanju zgodbe to ni nikoli več omenjeno) in tudi samo odkrivanje ozadja zločina vodi v dokaj predvidljiv in nedorečen epilog. Navkljub napakam pa je Stillwater izredno gledljiva, napeta in očarljiva drama, ki ni namenjena grizenju nohtov, ampak bogatitvi srca.

“Dobrodošli v džungli,” so svoje čase prepevali legendarni rockerji Guns’n’Roses in četudi so z istoimensko pesmijo merili predvsem na lažni blišč hollywoodskega glamurja, je džungla primerna oznaka za okolje, v katerem se odvija kriminalni triler Training Day. Režiser Antoine Fuqua in scenarist David Ayer gledalca odpeljeta na izlet skozi zloglasno sosesko South Central v mestu angelov, Los Angelesu, kjer spremljamo dva policista, ki si osebnostno ne bi mogla biti bolj različna; Jake Hoyt (Ethan Hawke) je mlad idealistični policist, ki se hitro vzpenja po karierni lestvici in sanja, da bi nekoč postal detektiv, medtem ko njegov mentor za en dan postane izkušeni Alonzo Harris (Denzel Washington), ki na ulici slovi po svoji surovosti, skorumpirani naravi ter pogosto spornih metodah opravljanja svojega del. Gledalci spremljamo en dan v življenju osrednjih likov in na prvi pogled bi menili, da Training Day ponuja še eno lahkotno buddy-buddy policijsko komedijo, vendar pa ta predvidevanja ne bi mogla biti bolj daleč od resnice; film se sicer ponaša s ščepcem črnega humorja, vendar je v prvi vrsti skoraj dokumentaristična kriminalna drama, ki z odličnimi igralskimi predstavami (briljira predvsem Washington v eni svojih redkih vlog zlikovca), nesentimentalnim prikazom tako uličnega nasilja kot policijske korupcije ter živahnim dogajanjem znotraj betonske džungle poskrbi, da dve uri, kolikor film traja, mineta v trenutku. Še bolj hvalevredno dejstvo pa je to, da se film ne odmika od vzpostavljanja t.i. sive moralne cone, kjer so razlike med dobrimi in slabimi fanti sicer očitne, pa vendar z globjimi in kompleksnimi motivi dajejo občutek pristnosti in iskrenosti, ki jo v filmih še kako pogrešamo. Training Day bi si na trenutke sicer lahko privoščil biti bolj brutalen in provokativen, toda tudi v takšni obliki ostaja eden boljših predstavnikov t.i. uličnega policijskega filma.