Po materini smrti se problematična Abby vrne v domače mesto ob Niagarskih slapovih, kar v njej prebudi mučne spomine na otroštvo, ko je bila priča ugrabitvi in morebitnem umoru mladega fanta. In ker ji slaba vest ne da miru, se Abby samozavestno odloči obuditi zdaj že skoraj pozabljeni primer in najti odgovorne za fantovo smrt, pri tem pa se zaplete v zaroto, v kateri naj bi ključno vlogo odigral sin zloglasnega mestnega mogotca in celo starši umorjenega. Disappearance at Clifton Hill je kanadski podeželski noir, ki si sposodi veliko elementov iz omenjenega žanra (začenši z okvirnim zapletom, ki ga je moč najti v skoraj vsaki klasični noir kriminalki in 40. in 50. let) in le redkokdaj zaide v območje nekonvencionalnosti, kar ga dela rahlo generičnega in formulaičnega. A četudi film ponuja že videne zaplete in razplete, je vseeno povsem kompetentno narejen izdelek z nadpovprečnimi igralskimi predstavami, simpatično glavno junakinjo, prikupnim cameom kanadskega mojstra Davida Cronenberga, solidnim suspenzom ter vzdušnim ozračjem, ki ohranja ravnovesje med temačnostjo in žanrskim razvedrilom. Da, tole je film, ki bo najverjetneje navdušil zgolj najbolj zagrete oboževalce filmov noir, četudi se ob pogledu na vidno razposajanega Cronenberga vedno znova sprašujemo, kako boljši bi bil izdelek, če bi se ga lotil ravno on.

Naslovni junak dramskega trilerja Michael Clayton je “čistilec”, vendar ne v klasičnem pomenu besede. Njegovo delo ni fizično odstanjevanje ljudi, ampak predvsem “čiščenje” umazanije, ki jo za seboj pušča eno največjih podjetij za korporacijsko pravo v New Yorku. Nad svojim zasebnim in kariernim življenjem ni zadovoljen, saj si želi postati odvetnik, vendar ga filma že več kot desetletje obravnava zgolj kot kurirčka iz ozadja, zasvojenost s kockanjem in propadli zakon pa na njem prav tako pustita močan davek. Njegova moralna kriza pa se še bolj poglobi, ko mora poskrbeti za genialnega, toda čustveno nestabilnega pravnika, ki želi razkriti podrobnosti umazanega sodnega procesa, zaradi katerega bi firma izgubila ogromno ugleda. Michael Clayton je vzoren primer drame za odrasle, ki v ospredje postavlja kompleksen psihološki portret človeka, ki ga razjeda osebnostna kriza in se znajde na življenjskem razpotju. Režiser in scenarist Tony Gilroy kompetentno in potrpežljivo razvija zgodbo, kateri se mora gledalec v celoti posvetiti, drugače lahko hitro izgubi orientacijo in rdečo nit. Na srečo zgodba nikoli ne postane dolgočasna, še posebej po zaslugi odličnega Georga Clooneyja v glavni vlogi, ki se še nikoli prej ni razgalil v tako iskrenem portretu hkrati odločnega kot tudi ranljivega človeka. Stranske vloge Toma Wilkinsona in Tilde Swinton prav tako pustijo močan vtis, odraslo obravnavanje tematike, uglajeno počasen tempo in močan odmik od hollywoodskega sentimentalizma pa so še dodatn razlog za ogled filma. Več kot impresiven in na trenutke poetičen vpoglev v gnilo zobovje pravnega sistema.