S. Craig Zahler je ime v svetu sedme umetnosti, na katerega je treba biti pozoren. Gre za enega redkih nekonvencionalnih filmarjev, ki se ne podreja zakonitostim polikanega “kvaziliberalnega” Hollywooda in ne obrača pogleda stran od umazanih tematik, kot so rasizem in nasilje. Zato tudi ne preseneča, da je bil Zahler pogosto označen za prikritega fašista, ki sedmo umetnost izrablja za subtilno podajanje ekstremnih desničarskih sporočil. Deljena mnenja o njem se verjetno ne bodo spremenila tudi po ogledu ambiciozne neo-noir kriminalke Dragged Across Concrete, v katerem sta glavna (anti)junaka rasistično razpoložena policista, ki se v času njunega suspenza zaradi grobe aretacije pripadnika manjšin, zapleteta v nečedni posel s kriminalci, za katere ni povsem jasno, kaj načrtujejo. Pričujoči film ni dinamični akcijski krimič o lovu med ravbarji in žandarji, ampak počasna, nasilna, temačna in fatalistična karakterna študija sveta, kjer je meja med dobrim in slabim popolnoma zabrisana in v katerem ni nihče več nedolžen. In četudi bo mnoge temačni ton zelo odvračal, to niti ni krivda filma, ki noče gledalca ujčkati s preprostimi odgovori na kompleksna vprašanja, ampak tako svoji zgodbi kot likom dati dovolj časa, da se razvijajo in pustijo močan vtis. Tudi po zaslugi odličnih igraskih predstav veterana Mela Gibsona in z leti vse boljšega Vinca Vaughna, ki sta navkljub značajskim težavam perfekten policijski duet, zaradi katerega več kot dve uri in pol dolg film mine kot bi mignil. Po mojstrovinah Bone Tomahawk in Brawl In Cell Block 99 je Zahler posnel še en provokativen in brezkompromisen izdelek, ki gledalca vzpodbudi k razmisleku o tem, če je svet, kot nam ga podajajo politika in mediji, res tako enoznačen ali pa se za njim skriva bistveno bolj umazana in ostra resnica.

Šesterica srednješolskih prijateljev se po več letih znova sreča na izletu skozi ameriško divjino, ki pa se konča tragično, ko enega od njih najdejo mrtvega. Stillwater je preprost film, ki si sposodi zaplet iz klasičnih kriminalk Agathe Christie, postavi manjšo skupino ljudi na eno lokacijo, kjer se zgodi umor, nato pa sledi dolgotrajno iskanje storilca, ki hkrati tudi prebudi skrite zamere in zamolčane skrivnosti življenj vseh vpletenih. In vse to Stillwater počne presenetljivo efektno; glavni junaki so dovolj razviti, da nam zanje ni popolnoma vseeno, suspenz pa je prav tako na visoki ravni in gledalča pušča tavati po morju neodgovorjenih vprašanj in naraščujoče napetih odnosov med glavnimi junaki. Zdi se, da film Stillwater bolje obvlada risanje psiholoških portretov nastopajočih likov kot pa razvoj domiselnega in šokantnega zapleta. Slednji se sicer ne zaključi neumno, vendar pa po drugi strani deluje nekoliko za lase privlečeno in bizarno, četudi je okvirna ideja, da si človek pod ekstremnim stresom izoblikuje svojo interpretacijo dogodkov, izredno fascinantna. Stillwater je dobro odigran, kompetentno posnet in spodobno tempiran minimalistični triler, ki si ga je vredno ogledali vsaj enkrat.

Ocena +3