V današnjem času so socialna omrežja, spletne kamere in mnoge aplikacije za komuniciranje preko računalnika postala svojevrstno orodje, s katerimi se lahko posnamejo tudi filmi. Takšen primer je grozljivka Unfriended, kjer gledalec v realnem času in preko računalniškega ekrana glavne junakinje spremlja zgodbo o ustrahovanju mlade srednješolke, ki pred očmi kamer napravi samomor, leto dni kasneje pa začne preko omrežij kot sta Facebook in Skype ustrahovati skupino prijateljev, ki so tako ali drugače odgovorni za njeno žalostno usodo. Kot že rečeno; Unfriended zelo dobro izkoristi načine komuniciranja v različnih socialnih omrežjih in z njihovo pomočjo ustvari izredno napet in atmosferičen triler, kjer gledalec ob gledanju na pogovorna okna začuti pospešen utrip srca in nelagodno ozračje, kar dandanes uspe le redkokateri grozljivki, še posebej pa v žanru najdenih posnetkov. Film se začne malce bolj lomiti v prizorih, s katerimi skuša gledalca prestrašiti, vendar mu ne uspe najbolje, saj so scene z brutalnimi usmrtitvami in hitrimi skoki v kamero prisotne v skoraj vsakem filmu in še tam so izvedene na precej višjem nivoju. Na srečo je film dovolj pameten, da se večino časa drži pri načelu “manj je več” in zato gradi na atmosferi in napetosti, kar ga posledično dvigne nad povprečje in v žanr najdenih posnetkov prinese nekaj svežine in drznosti. Izvrsten triler in bolj povprečna grozljivka.

Žanr najdenih posnetkov je bil na vrhuncu svoje popularnosti sinonim za ekonomično snemanje filmov, zato je bilo veliko njegovih predstavnikov posnetih z zelo majhnim proračunom, za njimi pa je povečini stala povsem neznana ekipa. Kolosalni miks filma katastrofe in ZF trilerja Cloverfield je s tega vidika posebnost, saj gre za film z bistveno večjim proračunom (vsaj za omenjeni žanr) ter zvezdniški imeni kot sta producent J.J. Abrams in režiser Matt Reeves ter glavni igralki Lizzy Caplan in Jessica Lucas. Pričujoči film se je ob izidu ponašal z genialnim marketingom, saj so bili napovedniki zanj zgolj nekaj sekund trajajoči videoposnetki epskega uničenja mesta New York brez pravega konteksta, kar je film dodalu dobrodošlo plast skrivnostnosti. A kot se je izkazalo, je Cloverfield je v osnovi kombinacija filma z najdenimi posnetki in japonske Godzille z nekaterimi ZF elementi. Že zgodba je dokaj predvidljiva; skupina prijateljev se zbere na poslovilni zabavi svojega kolega, ki bo kmalu odpotoval na Japonsko, da bi prevzel službo podpredsednika pomembnega podjetja. Toda zabavo prekinejo televizijska poročila o seriji eksplozij po celem Mannhatnu, kmalu zatem pa začne mesto ogrožati orjaška pošast, glavni junaki pa se znajdejo v boju za preživetje. Cloverfield je film, ki se ne more pohvaliti z izvirnostjo in na več mestih se vidi, da zvesto kopira klišeje iz praktično vsakega filma o pošastih / vesoljskih invazijah, še več preglavic pa filmu delajo glavni junaki, ki so sicer všečni in povečini sklepajo pametne odločitve, vendar pa so premalo raziskani, da bi nam zanje lahko bilo mar. Toda navkljub tem napakam je Cloverfield pravzaprav eden boljših predstavnikov žanra najdenih posnetkov, saj postreže s pogosto vznemirljivo in tesnobno akcijo, film pa prav tako maksimalno izkoristi elemente obravnavanega podžanra in z uporabo tresoče kamere iz roke uspe gledalca postaviti v osrčje dogajanja in tega narediti še bolj vzdušnega kot sicer. Kratka dolžina slabe ure in pol tako poskrbi, da film nikoli ne postane dolgočasen, seveda pa vso pozornost ukrade naslovna pošast, ki je premeteno večino filma skrita in se šele proti koncu razgali v vsej svoji zlovešči veličini. Cloverfield je navkljub površinskosti in rahlo generični zgodbi presenetljivo efekten in vznemirljiv akcijski tobogan.