Lahko bi pričakovali, da bo prišlo do tega. Govorimo namreč o upadu kvalitete. Po treh izredno strašljivih grozljivkah je četrti del franšize Paranormal Activity 4 manjše razočaranje. Glavna težava pričujočega filma je v tem, da mu manjka tisto, kar je naredilo predhodnike tako dobre; domiselnih trikov in izvirnosti. Zgodba je tokrat zamišljena kot nadaljevanje prvega dela in v ospredje postavlja popolnoma novo družino, ki dobi za soseda mlado mamico in njenega čudaškega sina. Ko je ona naglo odpeljana v bolnišnico, družina sklene, da bo v času odsotnosti skrbela za njenega sina, kmalu po njegovem prihodu pa se začnejo v hiši dogajati nenavadne reči. Zgodba sama po sebi ni slaba in ponudi nekaj zanimivih razlag mitologije franšize, toda filmu primanjkuje strašljivosti, domiselnosti in odličnega občutka za suspenz predhodnikov. Pri filmu je najbolj moteče predvsem to, da zgolj ponavlja za predhodniki in se ne trudi ponuditi ničesar, kar bi mu dalo določeno mero identitete in prepoznavnosti. Ne pomaga niti dejstvo, da so tokrat liki še posebej neumni in pri sklepanju odločitev le redkokdaj uporabijo zdravo pamet, zato se je z njimi toliko težje poistovetiti. Navkljub temu pa Paranormal Activity 4 ni popolna izguba časa, saj na trenutke postreže z nekaterimi dobro zrežiranimi prizori, igra je spodobna, dogajanje kratkočasno, dobrodošli pa so tudi humorni vložki. Škoda le, da film nikakor ne uspe doseči ravni predhodnikov in tako izpade kot povprečna grozljivka.

Po dveh zelo uspešnih filmih, ki so na novo definirali žanr “najdenih posnetkov”, se je bilo za vprašati, kaj novega lahko ustvarjalci franšize Paranormal Activity ponudijo v tretje. In naj se sliši še tako nenavadno, toda tretje poglavje franšize je na enaki ravni kot predhodnika, saj postreže z resnično izvirnimi idejami, domiselnimi triki in kot struna napetim dogajanjem, ki je tokrat bistveno bolj čustveno, saj so v kremplje nevidnega demona ujeti mali deklici. Natančneje; sestri Katie in Kristi v otroških letih, saj je film zamišljen kot predzgodba prvega dela. Dogajanje je tokrat postavljeno v leto 1988, ko se v hiši glavnih junakinj, ki živita skupaj s svojo mamo in očimom, sicer snemalcem porok, začnejo odvijati nenavadni dogodki, ki so povezani s Kristijevim namišljenim in vse bolj agresivnim prijateljem Tobyjem. Paranormal Activity 3 ni samo odličen film znotraj žanra najdenih posnetkov, ampak tudi ena boljših grozljivk zadnjih let, ki si sposodi klišeje iz vsebinsko podobnih filmov, a jih predrugači, da ti izpadejo sveže in domiselno. Enako navdušijo tudi izvirni načini snemanja dogajanja (eden od bolj učinkovitih je ta, ko očim montira kamero na ventilator za hlajenje) ter izredno prepričljiva igra obeh deklic, ki celotni zgodbi dodajo veliko čustvenega naboja. Paranormal Activity 3 je prava poslastica za oboževalce grozljivk, ki se bolj kot na prelivanje krvi in cenenost zanaša na praktične učinke, zvok ter prepričljivo naturalistično igro. Perfektno.