Potem, ko je španski šoker Rec iz leta 2007 v pravem trenutku ulovil uspešnost podžanra filmov z najdenimi posnetki in postal velikanska komercialna uspešnica (zaslužek je kar petnajstkat presegel proračun filma), je bilo pričakovano, da se ne bo vse ustavilo samo pri enem filmu, ampak bo temu sledilo nadaljevanje in morebiti cela franšiza. In res; dve leti kasneje smo bili gledalci deležni novega filma s preprostim naslovom Rec 2, ki sta ga (znova) spisala in zrežirala Jaume Balaguero in Paco Plaza, sicer scenarista in režiserja predhodnika, kar je vsekakor vzpodbudna novica, poleg povratka ogromno likov iz prvega filma pa se je tudi obdržal format najdenih posnetkov. Nadaljevanje se začne le nekaj minut po zastrašujočem epilogu iz prvega filma; v stanovanjski blok v središču Barcelone, kjer je izbruhnil skrivnostni virus, zaradi katerih se ljudje spreminjajo v krvoločne pošasati, prispe znanstvenik v spremstvu štirih specialcev, da bi odkril izvor virusa in morebitni protistrup, vendar se njihova prizadevanja kmalu spremenijo v okruten boj za preživetje. Rec 2 v primerjavi s predhodnikom daje mnogo več poudarka na akciji, medtem ko je element grozljivega postavljen v ozadje, kar bi znalo zmotiti oboževalce izvirnika; visoki suspenz in strašljiva atmosfera sta sicer še vedno prisotna, vendar pa se Balaguero in Plaza oklepata že videnih trikov in le redkokdaj resnično prestrašita gledalca. To pa ne pomeni, da je Rec 2 slabo nadaljevanje; z vznemirljivo akcijo, posneto iz prvoosebne perspektive, pristnimi igralskimi predstavami in živahnim dogajanjem gre še vedno za nadpovprečno dobro strašljivko, ki bo odgnala strahove tistih, ki so se bali, da bodo priča še enem brezdušnemu in generičnemu nadaljevanju. Solidno drugo poglavje franšize Rec.

Po naključno nastali tradiciji smo oktobra vsako leto deležni novega poglavja v franšizi antologijskih kratkih filmov z najdenimi posnetki V/H/S, ki je tekom dvanajstih let uspela obdržati ne zgolj priljubljenost med oboževalci žanra, ampak je hkrati skrbela za konsistentno kvalitetno zabavo, polno gravža, absurda, posebnih učinkov, humorja in inovativnih tehnik snemanja dogajanja. Letošnji vložek z naslovom V/H/S Beyond sledi preverjeni formuli, le da se film tokrat močno spogleduje z elementi znanstvene fantastike, saj se njegova osrednja zgodba vrti okoli skrivnostnih videokaset iz domnevno zaklete hiše, ki naj bi bila prizorišče pogostega videnja nezemeljskih bitij. Zaplet prekinejo vloženi kratki segmenti različnih režiserjev; v prvem skupino policistov sled za ugrabljenimi dojenčki pripelje do hiše, v kateri se nahajajo zombijem podobna bitja, v drugem indijski paparaci odkrije grozljivo skrivnost priljubljene pevke in igralke Tare, v tretjem skupina padalcev postane tarča nezemeljskih stvorov, v četrtem, ki ga je režiral igralec Justin Long, borci za pravice živali obiščejo pasje zavetišče, ki ga vodi ekscentrična Becky, v zadnjem segmentu, ki ga je režirala igralka Kate Siegel skupaj s svojim možem Mikom Flaneganom, pa spremljamo z nezemeljani obsedeno Halley, ki v puščavi odkrije skrivnostno plovilo. V/H/S Beyond znova poskrbi za dobro mešanico odštekanosti, brutalnosti, črnega humorja in vznemirljive akcije, prav tako pa je med segmenti treba pohvaliti vložka Longa in Sieglove, ki sta daleč najboljša. Verjetno največja težava filma je zgolj ta, da ni pretirano strašljiv in da je njegovo zatekanje v vode znanstvene fantastike franšizi odvzelo dobršen del suspenza (uporaba posebnih učinkov je tokrat še posebej nadležna) in atmosferičnosti, ki jo bodo oboževalci groze vsekakor pogrešali. Kljub temu V/H/S Beyond poskrbi za slabi dve uri krvave in nore zabave za preganjanje dolgčasa.