Filmske recenzije | RAZGLEDANO

The Passion of the Christ, sicer drugi režijski prispevek igralca Mela Gibsona, se na prvi pogled zdi kot še en versko zasnovan film o življenju, delu in smrti Jezusa Kristusa, nosilca krščanskih naukov. O Kristusu je bilo povedanega, napisanega in prikazanega že ogromno, zato se je bilo vredno vprašati, če lahko Gibson v svoje videnje omenjene verske ikone prinese kaj unikatnega. Odgovor je klasično zamotan; da ali ne. The Passion of the Christ, prikazuje zadnjih 12 ur v Kristusovem življenju (tega odlično odigra Jim Caviezel v verjetno eni od fizično najbolj napornih predstav v zgodovini filma) in sledi dobro poznanim prizorom; Kristusova aretacija na podlagi obtožb glede širjenja bogokletnih naukov, odmevno sojenje, zaznamovanem s šikaniranjem množic in brutalnega bičanja, smrtna obsodba s križanjem, ikonični križev pot, smrt in Jezusovo ponovno vstajanje. Ti dogodki so bili v številnih verskih filmih popisani do zadnje malenkosti, pospremljeni pa z močno čustveno intenzivnostjo ter navdihujočim, skoraj katarzičnim moralnim naukom. The Passion of the Christ ni takšne vrste film; Gibsonova različica zadnjih ur božjega sina je neprizanesljivo surova, brutalna in ponekod na meji eksplotacije, saj ne skopari z mučnimi prizori nasilja (scena z bičanjem je npr. dolga skoraj deset minut, glavnino filma pa predstavlja spremljanje križevega pota) ter na grafičen način ujame bistvo Jezusovega trpljenja za odrešitev človeštva. In ravno to je namen pričujočega filma; na srhljivo avtentičen način prikazati težo grehov in nasilja, ki jih Jezus prevzel nase v namene odrešitve človeštva. Gibson namreč z občasnimi flashbacki izpostavi pomembnejše točke krščanskega nauka, nakopičena količina trpljenja, brezupa in nasilja pa v zadnjih minutah ponovnega vstajenja pripeljejo do gledalčeve verjetno čustveno najbolj iskrene katarze. The Passion of the Christ je avtentičen, krut in nespoliran portret krščanske ikone, ki je za večno življenje morala trpeti.

25 years later, 'Batman: Mask of the Phantasm' remains as one of the definitive superhero origin stories

Batman, ena najslavnejših figur stripov DC Comics, je doživela že mnoge preobrazbe; od parodičnih začetkov z Adamom Westom, gotske fantazijske vizije Tima Burtona, cirkusantskega kiča Joela Schumacherja pa vse do Christopherja Nolana, ki je s trilogijo o vitezu teme predstavil Batmana na bolj surovo realističen način. Navkljub močni konkurenci pa oboževalci omenjenega junaka še vedno prisegajo na njegov verjetno najbolj oseben film, animiranko Batman: Mask of the Phantasm. Gre za nadgradnjo kultne animirane serije o Batmanu, ki je v začetku 90. let s svojo temačno podobo, kompleksnimi zgodbami in presenetljivo velikim številom strašljivih momentov navduševala tako mlado kot staro. Kot že rečeno, film ni zgolj še ena avantura temnega viteza Gothama, ampak tudi psihološki portret človeka, ki se skriva za masko; plejbojevskega milijonarja Bruca Wayna, ki mu že kot otroku umorijo starše, zato v dobi odraslosti postane “superheroj brez superherojskih moči” Batman ter požene strah v kosti vsakomur, ki se mu postavi po robu. A tokrat se znajde pred svojo najtežjo preizkušnjo v življenju; odkriti skrivnostno prikazen z masko, ki pobija vplivne mafijce, pri tem pa se zaplete v romanco z nikoli pozabljeno nekdanjo ljubeznijo. Batman: Mask of the Phantasm tako ni podaljšek kultne nadaljevanke, ampak povsem samostojen film, namenjen nekoliko starejšim gledalcem, saj bo za otroke nedvomno preveč krut, nasilen, depresiven in vsebinsko prezahteven. Film se osredotoča na junakovo iskanje ravnotežja med vzdrževanjem osebne sreče in želje po maščevanju, ki posameznika načne do te mere, da je ta ni več moč nadzorovati. Odlična animacija, izvrstne vokalne predstave, spretno razvita zgodba in vrhunsko vzdušje, ki močno spominja na starošolske nasilne noir kriminalke so nedvomno ključni aduti tega filma, v ospredju pa je tudi presenetljivo globoka ljubezenska zgodba ter kompetentno razumevanje Batmanove persona in njegovega poslanstva. Batman: Mask of the Phantasm tako upravičeno velja za najboljši film o Batmanu, saj postreže s poštenim portretom popularnega junaka, ki je potreboval vsaj dobro desetletje, da ga je dobro zadel ravno Nolan s filmom Batman Begins. Vseeno pa ta ne dosega vrhunskosti pričujoče animacijske mojstrovine.