Obsession (2026)

Rating: 10 out of 10.

Verjetno ni nikogar izmed nas, ki nismo bili nekoč nesrečno zaljubljeni in podvrženi želji, da bi se naša simpatija kar iznenada nesmrtno zaljubila v nas. Ob tem kakopak ne pomislimo na kruto resničnost kot je ta, da pri izpolnjevanju želja ne gre za pravo ljubezen, ampak zgolj za realizacijo naših fantazij, ki najverjetneje niso vzporedne tistim, ki jih goji naša simpatija. S tem konfliktom se ukvarja psihološka romantična grozljivka Obsession, ki že znan zaplet o posledicah nepremišljene želje preoblikuje v prav posebno doživetje, ki zna biti enako duhovito, zastrašujoče kot tudi tragično. Film sledi sramežljivemu mladeniču Bearu (Michael Johnston), ki je na smrt zaljubljen v svojo mladostniško prijateljico Nikki (Inde Navarrette), vendar ga je vedno preveč strah izpovedati svoja čustva. Življenje se mu obrne na bolje, ko dobi v roke t.i. čarobno vejico, ki mu bo izpolnila eno željo in ta je seveda, da bi bila Nikki nesmrtno zaljubljena vanj. Ko se mu želja uresniči, je Bear sprva ves navdušen, vendar pa se “ljubezen” njegove partnerke kmalu spremeni v obsedenost s tragičnimi posledicami. Obsession lahko uvrstimo med eno od najboljših grozljivk zadnjega desetletja, ki navkljub nizkemu proračunu (film je bil posnet za pičlih 700 tisoč dolarjev) ustvari čustveno močno, strašljivo in mestoma duhovito mojstrovino z mnogimi šokantnimi preobrati, fenomenalnimi igralskimi predstavami (šov kakopak ukrade osupljiva Navarettejeva), brezhibnim miksom črnega humorja, tragedije in gnusa ter večplastnim družbenim komentarjem na temo zlorabe moči, posesivnosti ter – kakopak – obsedenosti z idealizirano podobo naših simpatij. Drugače povedano; vse pohvale, ki ste jih o filmu Obsession slišali, si jih ta vsekakor zasluži.

The Reflecting Skin (1990)

Rating: 8.5 out of 10.

David Lynch je s svojim kultnim surrealnim trilerjem Blue Velvet dokazal, da se pod površjem navidez mirne in idilične skupnostjo skriva srhljivo zbirališče gnusa, nasilja in dekadence, ki pošteno načne kičasti potret t.i. ameriških sanj. The Reflecting Skin, mešanica drame o odraščanju in art vampirske srhljivke, gre v tem rušenju idiličnosti še dlje, saj dogajanje postavi v okolje, ki že navzven kaže znake popolne nestabilnosti; depresivno in enolično ruralno okolje prerije v Idahu služi kot prizorišče temačne zgodbe o odraščanju dečka Setha (Jeremy Cooper), ki skupaj z nestabilno materjo in zadržanim očetom, ki v sebi čuva grozljivo skrivnost, nestrpno čaka na vrnitev svojega starejšega brata Camerona (rosno mladi Viggo Mortensen), ki je služil vojaški rok. Med čakanjem Seth trči ob čudaško sosedo, angleško mlado vdovo Dolphin Blue, ki trdi, da je 200 let stara vampirka, temu razodetju pa sledi cel kup nenavadnih dogodkov (izginotja okoliških otrok, nepojasnjeni samomori in celo zastrupitev z radioaktivnimi snovmi), ki v dečkovih očeh izbrišejo mejo med resničnostjo in fantazijo. The Reflecting Skin je vse prej kot običajen vampirski film; režiser in scenarist Philip Ridley opravi temačno rekonstrukcijo klišejev, povezanih s folkloro vampirizma in pred gledalca postavi verjetno eno od najbolj grobo realističnih, pretresljivih in depresivnih interpretacij ikonične krvoločne pošasti, ki tokrat to sploh ni. Ridleyju uspe z neverjetno tesnobno atmosfero, minimalistično, pa vendar kontrastno privlačno fotografijo ter avtentičnimi igralskimi predstavami gledalca posrkati v skrivnostni svet pitja krvi, težavnega odraščanja in rušenja idile, za katero se prizadevajo utopične ameriške sanje. The Reflecting Skin je film, ki ne pusti, da bi ga zlepa pozabili… in tako je tudi prav.