The Tragedy of Macbeth (2021)

The Tragedy of Macbeth (2021) | MUBI

Rating: 8 out of 10.

Zdi se, da v današnjih časih pogostih samooklicanih izvoljencev ljudstva, ki hrepenijo po oblasti in slednjo postopoma spremenijo v tiranijo, znamenita Shakespearjeva tragedija Macbeth funkcionira ne zgolj kot mojstrsko delo klasične dramatike, ampak kot nekakšna strašljiva prerokba ter zlovešč opomin, da kljub civilizacijskemu napredku mehanizmi oblasti ostajajo enaki. Epska zgodba o častihlepnem škotskem kralju Macbethu, ki se preko izdaje, umora in korupcije povzpne na prestol in sčasoma postane ujetnik lastnih frustracij, zamolčanih grehov in obsesij po popolnem nadzoru nad svojim življenjem in življenjem tistih, ki ga obkrožajo, je sicer na filmskem platnu zaživela že mnogokrat, zato se je bilo upravičeno vprašati, kaj novega lahko v že znano zgodbo prinese legendarni režiser Joel Coen (tokrat brez asistence svojega brata Ethana). The Tragedy of Macbeth z ohranjanjem arhaičnega teksta in dokaj zvestim sledenjem zgodbi iz tragedije ohranja pompozni in tragičnih duh Shakespearjevih del, vendar pa se po estetski in vizualni plati močno spogleduje s filmi iz obdobja nemškega ekspresionizma, še posebej neme klasike The Cabinet of Dr. Caligari. Zdi se nenavadno, toda Coenov film je bližje psihološki grozljivki kot pa klasični tragediji, še posebej zaradi izredno temačnega vzdušja, minimalistične scenografije, ki že meji na odrsko postavitev, privlačne črno-bele fotografije, zlovešče glasbene podlage, mnogih grotesknih podob in širokih kadrov, kjer se simbolični pomanjšani liki sprehajajo po napol zapuščenih in orjaških prostorih, zaznamovani z značilno temačno srednjeveško arhitekturo. In ravno ta pristop del film unikaten in fascinanten, pa četudi bodo mnogi oboževalci bratov Coen nekoliko razočarani, saj The Tragedy of Macbeth ne vsebuje zanju značilnega humorja, odštekanih likov in absurdnih situacij, ampak pri gledalcu zbuja nelagodje in celo strah, kar pa ni nujno slaba novica, saj Macbethova zgodba najbolje funkcionira kot strašljivo opozorilo o tem, kako daleč lahko pripeljeta častihlepnost in tiranstvo. Film kakopak zadane v polno tudi zaradi odlične igralske zasedbe, kjer z oskarjevskimi nastopi postrežeta znova fenomenalna Denzel Washington in Frances McDormand, nič slabša pa ni ostala zasedba, četudi bi nekatere znala zmotiti njihova teatralnost in melodramatičnost. The Tragedy of Macbeth bo nedvomno razdelil gledalce in se ne uspe prilagoditi vsakemu okusu, vendar je hkrati dovolj edinstven in fascinanten film, da ga sladokusci zlepa ne bodo pozabili.

Tangerine (2015)

Film review — Tangerine: 'Glorious' | Financial Times

Rating: 8 out of 10.

Sin-Dee Rella je gobezdava in odločna transspolna prostitutka, ki se po 28 dneh prestajanja zaporne kazni na božični večer znova znajde na pločnikih Los Angelesa. Ko ji prijateljica nehote izda, da jo je v času, ko je bila v zaporu, njen zvodnik prevaral z eno od njegovih “varovank”, se Rella odpravi na kaotični izlet skozi mesto angelov, ki je zaznamovano tako z (povečinimi lažnim) bliščem in naraščujočo bedo. To je okvirni zaplet komične drame Tangerine, celovečerca enega od najvidnejših predstavnikov ameriškega neodvisnega filma Seana Bakerja, ki je znan po prav posebnem občutku za portretiranje kaotičnega, zabavnega in bridkega vsakdana posebnežev, potisnjenih na rob družbe. Baker je mojster tkanja malih zgodb o malih ljudeh in tudi v primeru Tangerine ni nič drugače; občudovanja vredno je predvsem to, da Baker subtilno in brez lažne hollywoodske sentimentalnosti naslovi občutljivo tematiko transspolnosti oz. pri identifikaciji transspolnih oseb preseže zgolj površinske oznake in ji predstavi v kompleksni in večplastni luči. Rella, ki jo fenomenalno upodobi Kitana Kiki Rodriguez, se sooči s konfliktom, ki se ne vrti (zgolj) okoli njene spolne identitete, ampak namesto tega izpostavi težavo, s katero se lahko poistovetimo vsi; z zlomljenim srcem. Z dobršno mero trpkega humorja, menjavanja barvitih lokacij in predstavitve majhne, pa vendar izredno zabavne galerije ekscentričnih likov nas Baker popelje na prikupno čudaško potovanje, kjer ob vsem humorju in odštekanih situacijah ne pozabi na iskreno in necenzurirano prezentacijo bednega življenja prostitutk v mestu angelov. Film, posnet z iPhone kamero, s svojim gverilskim stilom, naturalistično igro in izrazitim pripovednim minimalizmom, venomer ohranja tisto pristno življenjskost, katero dosežejo zgolj redki filmi. Tangerine je nedvomno ena od malih mojstrovin vzpenjajočega filmarja, ki je zgolj predigra za njegove filmske klasike, ki so sledile.