Filmske recenzije | RAZGLEDANO

Peur(s) du noir - Blutch, Charles Burns, Marie Caillou, Pierre Di Sciullo, Lorenzo Mattotti, Richard McGuire (2007) | Fear of the dark, Art, Dark art

Strah pred temo je eden od najpogostejših človekovih strahov, ki je v njemu ugnezdnjen že od otroštva. Verjetno nas ni malo, ki smo kot otroci ponoči večkrat spali z odprtimi očmi in prepustili svoji domišljiji, da nas straši z grozljivimi podobami, ki se skrivajo v temi. Tema je abstrakten, brezmejen prostor, ki ima to zmožnost, da vase skrije marsikaj, kar človek ni zmožen razumeti ali pa se s tem soočiti. Ta večplasten in kompleksen strah poskuša analizirati tudi francoski animirani omnibus petih srhljivih zgodb, zbranih pod skupnim naslovom Fear(s) of the Dark. Temu primerno so animiranke preplet surrealnega, abstraktnega in grozljivega, pogosto pa vodijo do šokantnega razpleta; v prvi zgodbi tako spremljamo blaznega starca, ki s svojimi štirimi črnimi psmi umori vsakogar, ki mu pride naproti, v drugi smo priča bizarni pripovedi sramežljivega študenta Erica, ki se zaplete v razmerje s sprva prikupno, kasneje pa vse bolj duševno neuravnovešeno Lauro, tretja predstavi zgodbo japonske deklice, katero preganja duh samomorilskega samuraja, v četrti mladenič raziskuje serijo brutalnih umorov na francoskem podeželju, za katerimi naj bi stala skrivnostna divja zver, v zadnji, peti animiranki pa sledimo nenavadni pustolovščini možakarja, ki se pred snežnim metežem zateče v samotno hiško in postane tarča skrivnostnim nadnaravnim silam. Filmski omnibus Fear(s) of the Dark zaznamuje preprosta in hkrati raznolika črno-bela animacija z mnogimi grotesknimi podobami ter pogosto izrazitim eksperimentalnim pristopom, kar bo pri gledalcih sprožalo mešane odzive. Tisti, ki od filma pričakujete koherentno zgodbo in konvencionalne načine pripovedovanja, boste najverjetneje razočarani, saj pričujoči animirani kolaž ni komercialno naravnan in – kot že rečeno – bolj služi kot prikaz sposobnosti posameznega animatorja in režiserja (ne preseneča niti to, da je vsaj polovica animiranke brez dialogov). S takšnim pristopom ni seveda nič narobe in kvečjemu izpostavi občudovanja vredno umetniško moč izdelka, a tisti, ki od filma pričakujete klasično grozljivko, ki vas bo stresla do kosti, boste svoje apetite morali sprostiti kje drugje. Fear(s) of the Dark ni strašljiv film, ampak prej nelagoden in enigmatičen, kar je njegova največja moč in hkrati tudi šibkost. Če pa smo popolnoma iskreni; glede na to, da je tema resda pogosto skrivnostna in v nas prebuja nelagodje, se zdi, da animiranka vendarle služi svojemu namenu. Za izbrane okuse.

The Little Things Trailer: Denzel Washington Hunts a Killer in WB Thriller

“Hudič je v podrobnostih,” je rek, ki poganja temačni kriminalni triler The Little Things. V njem spremljamo ostarelega in utrujenega šerifovega namestnika Deka (Denzel Washington) in mladega ambicioznega policijskega detektiva Jima (Rami Malek), ki združita moči, da bi prijela okrutnega serijskega morilca, vendar pri tem naletita na marsikatero oviro, med drugim tudi na enigmatičnega osumljenca (Jared Leto) in temačna poglavja iz Dekove problematične preteklosti. Sodeč po okvirnem zapletu bi film režiserja in scenarista Johna Lee Hancocka (ta je menda film spisal že pred več kot tremi desetletji) lahko označili za poklon krvavim detektivkam iz 90. let, ki jih je populariziral predvsem David Fincher s klasiko Se7en. Ta oznaka ni povsem napačna, saj Hancockov film vključuje veliko preverjenih vzorcev in klišejev iz tega obdobja; temačna atmosfera, kri, ki lije v potokih, nakopičena trupla, serijski morilec skorajda nadnaravnih sposobnosti, problematična policista, ki se morata tekom preiskave soočiti z lastnimi demoni iz preteklosti itd. Film se tako ne znebi občutka deja-vuja in pretirane formualičnosti, zaradi česar izgubi dobršen del identetitete in deluje rahlo zastarelo, saj smo podobne zgodbe videli izpeljane že na bistveno bolj domiselen in izviren način. To pa ne pomeni, da je The Little Things slab film, saj ima v rokavu kar nekaj močnih adutov, med drugim tudi odlične igralske predstave Washingtona in Maleka, medtem ko je Letova ekscentričnost tekom let postala rahlo nadležna in ponavljajoča. Film se prav tako lahko pohvali z dobrim tempom, živahnim dogajanjem in prepričljivo temačno atmosfero, dopolnjeno z odličnim soundtrackom ter vzorno produkcijo. Z drugimi besedami; film je čisto spodobno razvedrilo, ki pa žal ne uspe izkoristititi svojega potenciala in nekoliko površno razvije svojo zgodbo in predvsem motivacije likov. The Little Things tako predstavlja neškodljiv material za preganjanje dolgčasa, kakšnega globjega vtisa pri gledalcu pa verjetno na dolgi rok ne bo pustil.