Filmske recenzije | RAZGLEDANO

News of the World' isn't much to write home about – Cinema or Cine-meh

News of the World beleži drugo sodelovanje med igralcem Tomom Hanksom in režiserjem Paulom Greengrassom, pridruži pa se jima še nemška mlada igralka Helena Zenger, ki se je širšemu občinstvu predstavila lani z izvrstno mladinsko dramo System Crasher. Film, postavljen v prva leta po zaključju ameriške državljanske vojne, ko celotna država poka pod težo še vedno vročih političnih napetosti med severom in jugom, v ospredje postavi osamljenega vojnega veterana Kidda (Hanks), ki potuje od mesta do mesta ter občinstvu prebira časopisne novice. Nekega dne po naključju naleti na prizorišče pokola, katerega preživi zgolj prestrašeno dekle Johanna (Zengerjeva), dvojica pa nato krene na dolgo potovanje proti domu Johanninih sorodnikov, vendar pri tem naleti na marsikatero oviro; od roparjev, odpadniških vojakov in celo peščenega orkana. Kar je pri filmu News of the World najbolj presenetljivo, je to, da ga je režiral Greengrass, sicer znan po svojem hitrem dokumentarističnem slogu in pogosti uporabi tresoče kamere, česar pa tokrat ni na spregled. Gre za počasen in melanholičen film, ki prepričljivo zajame napeto ozračje Amerike po uradnem koncu vojne, ki pa je za seboj pustila veliko nezaceljenih ran, ideoloških prepirov ter rasnega sovraštva. Toda pričujoči izdelek ni političen in nekateri gledalci bodo morebiti imeli težave s tem, da se Greengrass nikoli ne poglobi v zgodovinsko ozadje epohe, v kateri se film odvija, temveč se v celoti osredotoča na enako duhovito, napeto kot tudi čustveno potovanje glavnih junakov, ki gresta skozi pričakovane faze spoznavanja; najprej med njima vlada nezaupanje, kasneje se razvije prijateljstvo in proti koncu že odnos, podoben tistemu med očetom in hčerjo. Nič novega? Vsekakor. News of the World na vsebinski ravni ni ravno izviren, vendar pa to sploh ni moteče, saj film vseskozi poganjata simpatična osrednja lika, ki ju odigrata fenomenalna Hanks, ki postreže z eno svojih najboljših iger v zadnjih desetih letih ter Zengerjeva, ki počasi postaja eden od najbolj obetavnih igralskih upov ta hip. K temu dodajmo še odlično glasbo, privlačno fotografijo ter ravno pravšnjo mero umazanosti klasičnih westernov ter liričnosti in končni rezultat je nadvse simpatičen, emocionalen in razburljiv izdelek, ki bo z vami ostal v spominu še dolgo po koncu potovanja.

One Night In Miami... Review | Movie - Empire

Florida, februarja leta 1964. Sloviti boksarski mojster Muhmmad Ali (tedaj znan še pod imenom Cassius Clay) v ringu nepričakovano premaga favorita Sonnyja Listona in postane nov svetovni težkokategorni prvak. Po koncu dvoboja Clay skupaj s svojimi tremi najboljšimi prijatelji, političnim aktivistom Malcomom X, igralcem ameriškega nogometa Jimom Brownom in soul pevcem Samom Cookom proslavlja zmago in se hkrati zaplete v vročo debato o širših družbenih problematikah kot so rasizem in kako vsak izmed njih skozi svoje delo prispeva k zmanjšanju rasne segregacije in represije, ki jo občuti temnopolta skupnost v Ameriki. One Night in Miami, sicer režijski prvenec igralke Regine King, ni klasična biografija, pa četudi v njej kot osrednji liki nastopajo štiri temnopolte ikone 20. stoletja, ki zajemajo različna področja; umetnost, politika in šport. Da se zgodba odvija ravno na večer Clayjeve znamenite zmage, ni naključje, saj je ta predstavljala pomemben družbeni mejnik (pa četudi so bili temnopolti v 60. letih še vedno močno podvrženi rasnim predsodkom in omejitvam, ki so mejile na čisto poniževanje), vendar pa je hkrati odprla številna težavna vprašanja o tem, kakšno vlogo bo ta dejansko pustila v knjigi zgodovine človeštva. Glavna odlika filma je ta, da razbije mitološko podobo osrednjih ikoničnih likov in si jih upa predstaviti v bistveno bolj ranljivi luči in polne dvomov; Clay namerava prestopiti v islamsko vero, Malcom X pa razmišlja o ravno nasprotnem, Brown skuša zamenjati športno kariero za filmsko (pa četudi v skladu s konzervativnimi časi igra zgolj “črnce, ki hitro umrejo”), medtem ko se Cook znajde pred neprijetno resnico, da je svoj glasbeni talent za denar prodal belskemu občinstvu. One Night in Miami je tako film, ki navkljub časovni distanci na odgovoren in boleče realističen način obravnava žal še vedno aktualne problematike, ki zadevajo položaj temnopolte skupnosti v ZDA, hkrati pa ohrani dovolj upanja za grajenje v poti v – upajmo – lepšo prihodnost. Kingin režijski prvenec je tako družbeno relavanten, odlično odigran, spretno zrežiran in na vseh ravneh nadpovprečno dober izdelek, ki ga gledalce ne smemo pozabiti.