Eternal Sunshine of the Spotless Mind (2004)

Lincoln Center

Rating: 8 out of 10.

Kadar pride do prekinitve zveze, si pogosto želimo, da bi najraje izbrisali spomin na osebo, zaradi katere smo bili na tak ali drugačen način prizadeti. Ta koncept brisanja spominov je prisoten tudi v ZF romantični drami Eternal Sunshine of the Spotless Mind, ki je uporabljen tako metaforično kot tudi dobesedno; zadržani in vase zaprti Joel se namreč po koncu razmerja s svobodomiselno in impulzivo Clementine odloči s pomočjo posebnega medicinskega posega izbrisati vse spomine na bivše dekle, vendar pa kmalu postane jasno, da ta čustveno močan in zapleten proces terja svoj davek. Scenarist Charlie Kaufman in režiser Michael Gondry gledalca povabita na humorno, vznemirljivo in surrealno potovanje skozi spomine glavnih junakov, še posebej Joela, ki je prepričan, da bo na tak način lažje prebolel izgubo, zaradi katere ne najde več smisla življenja. A navkljub ZF ozadju ter neuresničljivi tehnologiji je Eternal Sunshone of the Spotless Mind v prvi vrsti ganljiva romantična drama o zapletenosti človeških odnosov in kako ljudje skušamo rešiti samega sebe na napačne načine. Seveda pa film ob tem ne pozabi poudariti, kako močni in trmoglavi so lahko spomini in da se iz njih lahko tudi kaj naučimo, če jih le ne vidimo kot sredstvo za prebujanje osebnih travm. Srčika filma se skriva v odlični igralski zasedbi, kjer najbolj preseneti Jim Carrey v svoji najbolj umirjeni oz. prizemljeni vlogi doslej; namesto zanj značilne teatralnosti in glumaštva je Carrey tokrat sam sebi popolno nasprotje, kar je za gledalca še posebej dobrodošla osvežitev. Carreyju ob strani stoji vedno karizmatična in ljubka Kate Winslet, med glavnima junakoma pa je izoblikovala prav posebna in po svoje nenavadna kemija. Eternal Sunshine of the Spotless Mind uspe skreirati ljubezensko zgodbo za odrasle oz. za tiste, ki žanra romantičnih dram ne marajo preveč, ker jim je ta preveč sentimentalen. Tokrat imamo opravka s filmom, ki se medsebojnih odnosov loteva na presenetljivo zrel način in brez enostavnih rešitev, kar je še posebej razvidno v dvoumnem sladko / grenkem koncu. Ali se bomo iz lastnih napak česa naučili ali pa smo ljudje zgolj obsojeni na brezciljno tavanje v krogu zmot in slabih izkušenj? Pričujoči film na to ne odgovori, vsekakor pa je že dovolj, da gledalca vzpodbudi k tehtnemu razmisleku o sebi in svojem življenju.

Philophobia: or the Fear of Falling in Love (2019)

Rating: 8 out of 10.

Skleniti razmerje je vsekakor naporna reč, ki od človeka zahteva ogromno potrpežljivosti, determinacije, odgovornoti in tudi požrtvovalnosti. Tega pa se očitno boji zaprisežen samec Damien, ki ne zdrži v razmerjih več kot dva meseca in ženski ni sposoben reči, da jo ljubi. Življenje pa se mu popolnoma obrne na glavo, ko spozna prikupno Danielle, ki pa ne sprejema najbolje njegovega plejbojevskega načina življenja in fantu postavi ultimat; ali se bo zresnil in se z njo spustil v resno razmerje ali pa ga bo za vedno zapustila. Do te točke se zdi, da je film Philophobia: or the Fear of Falling in Love klišejska romantična komedija in na nek način to tudi je; zabavna, bridka in zbadljiva humoreska o prelomnici v življenju človeka, ki mora preboleti težko ločitev od ženske, ki jo močno ljubi, vendar si tega ni pripravljen priznati. Toda režiser Ty Cole vsem nam zelo poznane občutke zlomljenega srca in mučnega celjenja ran začini s privlačnim surrealnim vzdušjem, ki imitira estetiko Davida Lyncha ter elementi nadnaravne grozljivke, kateri še bolj izpostavijo težavni položaj glavnega junaka in izrazijo dejstvo, da je prava ljubezen lahko lepa, vendar hkrati tudi strašljiva, če nanjo nisi pripravljen. Philophobia: or the Fear of Falling in Love je v mnogih pogledih zadetek v polno; strašansko zabaven, mestoma napet in strašljiv, očarljiv ter presenetljivo globok film z odličnimi igralskimi predstavami in prefinjenim humorjem. Nenazadnje pa; gre za tiste vrste romantično komedijo, ki bo pisana na kožo tistim, ki romantične komedije sovražijo.