The Woman In Black, gotski roman Susan Hill iz leta 1983, ki je – kot razkriva tudi njen podnaslov – klasična zgodba o duhovih, je bila doslej deležen že dveh filmskih adaptacij. Prva je ugledala luč sveta leta 1989, najnovejša, v kateri nastopi nekdanji filmski “čarovnik” Harry Potter Daniel Radcliffe, pa poskuša Hillovo literarno klasiko približati modernemu občinstvu, hkrati pa glavnemu igralcu ponuditi možnost, da razkaže svoj talent zunaj megauspešne čarovniške franšize. Zgodba filma povečini zvesto sledi literarni predlogi; mladi odvetnik Arthur Kipp, ki skuša preboleti ženino smrt z utapljanjem v delu, odpotuje v odročno podeželsko vasico, da bi pregledal podrobnosti oporoke nedavno preminule Alice Drablow, lastnice posestva, na katerem naj bi strašil duh ženske v črnem. Kmalu se izkaže, da duh pripada ženski, ki je bila za časa svojega življenja deležnega tragičnega dogodka, zaradi katerega je v onostranstvu zaprisegla gorečo maščevanje vsem, ki so ji škodili. Kar je pričujočemu filmu treba šteti v velik plus, je to, da se ni podredil zahtevam modernega občinstva po bolj poenostavljeni in zbanalizirani zgodbi, ampak zvesto ohranja rdečo nit, moralno sporočilo zgodbe kot tudi njeno temačno gotsko vzdušje. The Woman in Black se sicer poslužuje nekaterih klišejev in preverjenih trikov iz modernih grozljivk (nenadni skoki v kamero, pospremljeni z bučno orkestralno glasbo), toda povečini izvrstno funkcionira kot očarljiv poklon klasičnim zgodbam o duhovih, pospremljenih z vzdušno temačno fotografijo, za oko privlačno gotsko scenografijo, dobrim tempom in predvsem odlično igralko predstavo Radcliffa, ki se s svojo zahtevno vlogo samozavestno spopade. In glede na to, da je zadnja leta vse težje najti resnično strašljive grozljivke, The Woman in Black postreže z nemalo trenutki vrhunskega suspenza in groze. Očarljiv poklon starošolskim grozljivkam.
