Šesterica srednješolskih prijateljev se po več letih znova sreča na izletu skozi ameriško divjino, ki pa se konča tragično, ko enega od njih najdejo mrtvega. Stillwater je preprost film, ki si sposodi zaplet iz klasičnih kriminalk Agathe Christie, postavi manjšo skupino ljudi na eno lokacijo, kjer se zgodi umor, nato pa sledi dolgotrajno iskanje storilca, ki hkrati tudi prebudi skrite zamere in zamolčane skrivnosti življenj vseh vpletenih. In vse to Stillwater počne presenetljivo efektno; glavni junaki so dovolj razviti, da nam zanje ni popolnoma vseeno, suspenz pa je prav tako na visoki ravni in gledalča pušča tavati po morju neodgovorjenih vprašanj in naraščujoče napetih odnosov med glavnimi junaki. Zdi se, da film Stillwater bolje obvlada risanje psiholoških portretov nastopajočih likov kot pa razvoj domiselnega in šokantnega zapleta. Slednji se sicer ne zaključi neumno, vendar pa po drugi strani deluje nekoliko za lase privlečeno in bizarno, četudi je okvirna ideja, da si človek pod ekstremnim stresom izoblikuje svojo interpretacijo dogodkov, izredno fascinantna. Stillwater je dobro odigran, kompetentno posnet in spodobno tempiran minimalistični triler, ki si ga je vredno ogledali vsaj enkrat.
Deadwood je ena najboljših nadaljevank vseh časov, ki ni ponudila samo avtentičen in brezkompromisen portret življenja na divjem zahodu, ampak tudi unikatno mešanico shakespearjanskih dialogov in politično nekorektnega grobjanstva, ki je s tematikami nasilja, pohlepa, korupcije in političnih zarot potegnila mnogo vzporednic z aktualnim dogajanjem v našem svetu. K še večji privlačnosti je pripomoglo tudi domiselno prepletanje fikcije in resničnosti. Nadaljevanka je v samo treh sezonah dosegla kultni status, kar pa ji ni pomagalo, da ne bi bila nenadoma ukinjena. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je ukinitev Deadwooda za mnoge ena največjih krivic v zgodovini televizije, saj je oboževalce prikrajšala za ustrezen zaključek zgodbe o prebivalcih mesta Deadwood. To napako skuša pripraviti film Deadwood: The Movie, ki se odvija deset let po zaključku 3. sezone in znova odpre vrata v naslovno rudarsko mesto, ki proslavlja 10. obletnico ustanovitve države Južne Dakote, z vnovičnim prihodom zdaj senatorja Hearsta, ki je v preteklosti Deadwood ustrahoval z izsiljevanji, korupcijo in umori nedolžnih ljudi, pa se znova prebudijo stare zamere. In lahko se še tako trudimo, toda pričakovanja, da bo film ponudil zadovoljivo slovo od kultne nadaljevanke, so bila zaskrbljujoče visoka. Nenazadnje s(m)o oboževalci na ta epilog čakali več kot deset let, zato si film poraza enostavno ni smel privoščiti. Končni rezultat je sicer nepopoln in prenagljen, vendar hkrati zadovoljiv in čustven konec obdobja pohajkovanja po naslovnem mestu. Velika večina igralskega ansambla se vrne, čeprav je največ poudarka na Swearangenu in njegovemu šepajočemu zdravju, nikoli pozabljenih zamerah med Bullockom in Hearstom ter načrtovanju poroke med nekdanjo prostitutko Trixie in njenim izbrancem Salom. Pojavi se tudi nekaj novih obrazov, vendar pa so večinoma pogrešljivi in nepomembni za okvirno zgodbo. Igralske predstave so na visokem nivoju, zgodba pa na hitro vzpostavi duh “modernih časov”, ki je zajel Deadwood, hkrati pa prepričljivo razreši nekaj nedokončanih stranskih zgodb iz konca 3. sezone. Škoda le, da okvirna zgodba (ponovni spor med Hearstom in Deadwoodom) po vrhunskem uvodu zatava v slepo ulico in tam tudi ostane. Sam razvoj konflikta je kompetentno prikazan, toda ob koncu se gledalec ne bo uspel znebiti občutka, da nekaj manjka. Deadwood: The Movie je kot razširjena epizoda nadaljevanka na visokem nivoju, kot zaključek pa bo marsikoga pustil rahlo nepotešenega.
